Jedro

Del izjave o premoženjskem stanju je tudi izjava vlagatelja in polnoletnih družinskih članov, da so vsi navedeni podatki v vlogi (izjavi o premoženjskem stanju) resnični, točni in popolni, ter da so v vlogi navedeni vsi dohodki, prejemki in premoženje vlagatelja in njegovih družinskih članov. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. Iz pritožbe izhaja, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. alineji prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ugodi, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse zavrnilo potem, ko je ugotovilo, da je tožeča stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke in sicer za družinskega člana (moža) ni navedla, da je ta (edini) družbenik v družbi G. F. d.o.o. v L..

5. Pritožba navedeni zaključek izpodbija in navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo presojati, ali je tožeča stranka tudi na podlagi novo ugotovljenega premoženjskega stanja upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse, saj da tožeča stranka ni bila seznanjena z družbeništvom moža v zgoraj navedeni družbi ter da bi za neresničnost podatkov moral odgovarjati njen mož.

6. Pritožbeno sodišče se z navajanjem pritožbe ne strinja. Sodišče prve stopnje je namreč dejstvo neresnične vsebine izjave o premoženjskem stanju pravilno presodilo in upoštevalo.

7. 11. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v prvem odstavku določa, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V drugem odstavku 12. člena ZST-1 je nadalje določeno, da mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Četrti odstavek 12. člena ZST-1 pa določa, da sodišče po uradni dolžnosti preveri navedbe v izjavi o premoženjskem stanju, če dvomi v njihovo resničnost. 8. Navedene določbe ZST-1 dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev nalagajo predlagatelju oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno predpisano obveznost plačila sodnih taks. Del izjave o premoženjskem stanju je tudi izjava vlagatelja in polnoletnih družinskih članov, da so vsi navedeni podatki v vlogi (izjavi o premoženjskem stanju) resnični, točni in popolni, ter da so v vlogi navedeni vsi dohodki, prejemki in premoženje vlagatelja in njegovih družinskih članov. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev. To izhaja tudi iz določb tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1, po katerih sme sodišče sklep o oprostitvi oziroma odložitvi ali obročnem plačilu sodnih taks razveljaviti, če je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke (1).

9. Skladno z navedenim je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, sklicevanje pritožbe na sklep Višjega sodišča v Kopru, I Ip 118/2011 z dne 11. 07. 2011, ki predstavlja osamljeno odločitev (in ne enotne sodbe prakse), pa neutemeljeno.

10. Pritožbeno sodišče je skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP odgovorilo zgolj na navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena.

11. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).

Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo.

(1) Tako tudi sklepa Vrhovnega sodišča RS, I Up 172/2013 z dne 06. 06. 2013 in I Up 164/2011 z dne 19. 10. 2011,