Jedro

Pri umiku tožbe in umiku predloga gre za podobni situaciji, zato je treba v primeru umika predloga odločiti o stroških nepravdnega postopka ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP. Predlagateljica je predlog za delitev solastnine umaknila, zato sodišče v postopku ni izdalo meritorne odločitve, posledično pa je neutemeljen tudi njen predlog, da nasprotni udeleženec nosi del bremena skupnih stroškov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom odločilo, da predlagateljica nosi skupne stroške postopka.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Prvo sodišče bi moralo odločiti, da nosita udeleženca skupne stroške v enakem deležu, kot je pravilo v nepravdnih postopkih. Predlog je prinesel določeno kvaliteto k delitvi solastnine, saj je na podlagi opravljenega poravnalnega naroka in s pomočjo razpravljajoče sodnice prišlo med udeležencema do dogovora, da se prične s prodajo solastne nepremičnine. Predlagateljica ni umaknila predloga vse do podpisa pogodbe in dosežene sodne poravnave. Šele, ko se je situacija med udeležencema dokončno uredila, je podala umik. Sicer pa je bil umik vložen tudi s strani nasprotnega udeleženca. Predlagateljica je umaknila predlog takoj, ko je nasprotni udeleženec izpolnil zahtevek - podpisal prodajno pogodbo za prodajo solastne nepremičnine. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nadaljnji postopek prvemu sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 158. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Postopek zaradi delitve solastnine je bil ustavljen zaradi umika predloga. Pritožbeno zatrjevanje, da je predlog umaknil tudi nasprotni udeleženec, je nerazumljivo, saj nasprotni udeleženec ne more umakniti predloga, ki ga ni vložil. 5. Prvo sodišče ni sprejelo vsebinske odločitve, zato pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogovanju prvega sodišča iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. V nepravdnem postopku se praviloma ne rešujejo spori oz. nasprotujoči si interesi strank, zato je zakonodajalec temu primerno v 35. členu ZNP postavil temelje za odločanje o stroških postopka. Predmetna določba pa ne ureja situacij, ko se nepravdni postopek zaključi brez vsebinske odločitve. Za procesne situacije, ki jih ZNP ne ureja, je v 37. členu ZNP določena smiselna uporaba določb ZPP. Pri umiku tožbe in umiku predloga gre za podobni situaciji, zato je treba v primeru umika predloga odločiti o stroških nepravdnega postopka ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP. Predlagateljica je predlog za delitev solastnine umaknila, zato sodišče v postopku ni izdalo meritorne odločitve, posledično pa je neutemeljen tudi njen predlog, da nasprotni udeleženec nosi del bremena skupnih stroškov.

6. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi odločitev sodišča prve stopnje.