Jedro

Pravnomočnost sklepa o izvršbi ni pogoj za samo zaznambo in zemljiškoknjižno sodišče zato tudi ni dolžno preverjati, ali je sklep pravnomočen ali ne. Iz 3. in 4. odst. 45. člena ZIZ res izhaja, da izvršilno sodišče izdani sklep, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, javni knjigi zaradi zaznambe pošlje šele po pravnomočnosti, vendar pa to ne pomeni, da bi imelo zemljiškoknjižno sodišče možnost odločiti, da se zaznamba, če ugotovi, da sklep še ni pravnomočen, ne opravi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: (1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri parc. št. 1244/26, k.o. Y, na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 9. 2009, dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 7. 3. 2000, opr. št. I 99/21058 v zvezi s sklepom istega sodišča z dne 20. 3. 2008, opr. št. In 1223/2003 in vknjižbo hipoteke za terjatev v višini 13.680,92 EUR s pripadki v korist upnika S..

(2.) Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo nasprotni udeleženec – dolžnik A. C.. V pritožbi navaja, da sklep o izvršbi še ni pravnomočen, zato ni podlage za zaznambo. Ugovarja tudi zahtevku za plačilo zamudnih obresti, upnik je upravičen zgolj do obresti v višini glavnice. Upnik je za isto terjatev že vknjižen pri nepremičnini, parc. št. 865/1, k.o. X. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in popravi zahtevek upnika s tem, da mu naloži tudi stroške postopka.

(3.) S. je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Sodišče prve stopnje je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi 86. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Po tem določilu zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 1223/2003 z dne 20.3.2008 (list. št. 4) je razvidno, da je izvršilno sodišče izvršbo, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 7.3.2000, opr. št. I 99/21058 (ki je postal pravnomočen 9.10.2003), nadaljevalo tudi z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri solastnem deležu dolžnika na nepremičnini, parc. št. 865/1, k.o. X in dolžnikovi nepremičnini, parc. št. 1244/26, k.o. Y. (6.) Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. čl. ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe sklepa o izvršbi, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo sklepa o izvršbi po 1. odst. 86. čl. ZZK-1 podani.

(7.) Iz priloženega sklepa z dne 20. 3. 2008 med drugim izhaja, da je bil izdan na podlagi že pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 7.3.2000 in je tako pritožbena trditev, da sklep o izvršbi ni pravnomočen, v nasprotju s podatki spisa. Pritožniku pa je potrebno pojasniti tudi to, da pravnomočnost sklepa o izvršbi, glede na določila ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo takšnega sklepa (členi 86. do 90.), ni pogoj za samo zaznambo in zemljiškoknjižno sodišče zato tudi ni dolžno preverjati, ali je sklep pravnomočen ali ne. Res iz 3. in 4. odst. 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izhaja, da izvršilno sodišče izdani sklep, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, javni knjigi (kamor sodi tudi zemljiška knjiga) zaradi zaznambe pošlje šele po pravnomočnosti, vendar pa to ne pomeni, da bi imelo zemljiškoknjižno sodišče, glede na že citirane specialne določbe ZZK-1, možnost odločiti, da se zaznamba, če ugotovi, da sklep še ni pravnomočen, ne opravi. Zaznambo mora kljub temu opraviti. Iz navedenih razlogov je pritožnikov ugovor v zvezi z nepravnomočnostjo sklepa o izvršbi neutemeljen.

(8.) Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ko oporeka sklepu zaradi dejstva, da je v korist upnika že zaznamovan sklep o izvršbi in vknjižena hipoteka za isto terjatev, in sicer pri parc. št. 865/1, k.o. X in v pogledu pravilnosti obrestnega dela upnikove terjatve. Upoštevajoč zgoraj navedeno načelo formalnosti, je namreč zemljiškoknjižno sodišče, če podatki zemljiške knjige to dopuščajo in so izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji za vpis, le tega dolžno izvršiti in pri tem ne sme presojati pravilnosti ali nepravilnosti samega sklepa o izvršbi, niti tega, ali bi posamezna nepremičnina morebiti zadoščala za poplačilo upnika. To so vprašanja, ki so stvar izvršilnega postopka in bi jih moral pritožnik tam tudi uveljaviti. Iz navedenih razlogov teh pritožbenih navedb pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa ni mogoče upoštevati.

(9.) Ker glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 3. odst. 161. čl. ZZK-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter obenem dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.