Jedro

Odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kadar ta ne temelji na splošno znanih dejstvih, brez naroka ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP.

Kadar iz samih navedb, ki opravičujejo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne izhaja opravičen razlog za zamudo, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354. člena ZPP, če je bilo o takem predlogu odločeno brez naroka.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sklep in sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje. Z izpodbijano sodbo pa je ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 104.895,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.2.1991 dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 29.295,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe o stroških dalje do plačila, vse v 8 dneh in pod izvršbo.

Zoper sklep in sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka.

V pritožbi zoper sklep uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 353. člena ZPP in navaja, da bi moralo sodišče za meritorno odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje razpisati narok, saj dejstva, na katera se opira predlog, niso splošno znana.

Ker o predlogu ni odločalo na naroku, je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 13. in 9. tč.

2. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 381. členom ZPP. Navaja tudi, da je bil zamudni razlog opravičljiv, saj je bil direktor tožene stranke na poti dlje časa, tudi že v času prejema vabila, tako da pooblastila kakšnemu pooblaščencu ni imel kdo podpisati. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

V pritožbi zoper sodbo navaja, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bili podani zakoniti razlogi za izdajo zamudne sodbe. Iz dopisa, ki ga je tožeča stranka predložila kot dokaz izhaja, da je obstajal poslovni odnos med hoteli L. in toženo stranko, ne pa med tožečo in toženo stranko in je tako ta dokaz celo v nasprotju z dejstvi, ki jih tožeča stranka navaja v tožbi kot osnovo svojega tožbenega zahtevka.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep: Sodišče prve stopnje je s tem, ko na toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni razpisalo naroka skladno določbi drugega odstavka 121. člena ZPP in je o predlogu odločilo brez posebnega naroka, sicer prekršilo določbe postopka, vendar pa pritožbeno sodišče meni, da navedena kršitev ne predstavlja nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 381. členom ZPP. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je pravni institut, pri katerem je dejstva, na katera se predlog opira, treba presojati po načelih presojanja pravnega sredstva, kar pomeni, da je razpis oziroma nerazpis naroka vprašanje presoje sodišča. Kar je že iz samih navedb, s katerimi se opravičuje zamuda procesnega dejanja, razvidno, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen, poseben narok za obravnavanje predloga ni potreben.

Skladno določbi prvega odstavka 117. člena ZPP sodišče namreč dovoli vrnitev v prejšnje stanje le, če je stranka zamudila opraviti določeno procesno dejanje iz opravičenega vzroka. Če opravičen vzrok ni uveljavljan, sodišče ne zagreši bistvene prekršitve postopka, čeprav o predlogu ni razpravljalo na posebnem naroku.

V konkretnem primeru tudi ni podana relativna prekršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP. Tudi če bi pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvemu sodišču v ponovno obravnavanje, sodišče prve stopnje na podlagi vloženega predloga in pritožbenih izvajanj ne bi moglo priti do drugačne odločitve, kot jo je že sprejelo in prepričljivo obrazložilo v svojem zavrnilnem sklepu. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne bi bilo mogoče ugoditi, ker predlog sam ne vsebuje opravičenega razloga, prav tako pa tak razlog tudi ni vsebovan v toženčevi pritožbi. Ker tožena stranka opravičenega vzroka ni uveljavila niti v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niti v pritožbenem postopku, pritožbeno sodišče ugotavlja, da prekršitev določbe drugega odstavka 121. člena ZPP ni vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Glede na navedeno, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP).

K pritožbi zoper sodbo: Po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 332. člena ZPP in odločilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Toženec je bil na obravnavo v redu povabljen, tožnik je predlagal izdajo zamudne sodbe in toženec predhodno z vlogo ni oporekal tožbenemu zahtevku. Tožnik v tožbi navaja, da je toženec zanj prodajal elektronske varčevalne naprave, da je eno teh naprav prodala hotelu L., plačila za to napravo pa ni posredovala tožeči stranki. Iz navedb tožnika torej izhaja, da je toženec nastopal ali kot mandatar ali kot komisionar. V vsakem primeru je prevzemnik naročila dolžan izročiti naročitelju vse, kar je prejel iz posla, ki ga je zanj opravil (754. člen in 2. odst. 780. člena ZOR). Iz dejstev, ki jih tožnik navaja v tožbi, izhaja pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku, zato je tožbeni zahtevek utemeljen. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da navedena dejstva tudi niso v nasprotju z listinskim dokazom, ki ga je predložil tožnik. Dopis z dne 3.2.1992, iz katerega je razvidno, da so hoteli L. 12.2.1991 za elektronsko napravo plačali na račun tožene stranke znesek 104.895,00 SIT, lahko le podkrepljuje tožbene navedbe, v nobenem primeru pa ni z njimi v nasprotju, zato so pritožbena izvajanja v tej smeri neutemeljena.

Po obrazloženem torej v zvezi z izpodbijano sodbo niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi določila 368. člena ZPP sodbo zaradi izostanka sodišča prve stopnje potrdilo.