Jedro

Če je zavezanec umrl pred vložitvijo napovedi za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, so dolžni napoved vložiti zavezančevi pravni nasledniki v imenu pokojnega zavezanca in za račun vseh dedičev. V konkretnem primeru tožnica zatrjuje, da je po pokojni sestri dedovala le 41,55 EUR in da zato ni dolžna plačati naloženega ji davka. V tej zvezi sodišče pripominja, da tožnica ne zanika ugotovitve davčnega organa, da je po pokojni sestri prejela 203.670,00 EUR. Tudi ne pojasni, zakaj ji je bil omenjeni denar izročen štiri dni pred smrtjo sestre in kakšni so bili razlogi za to. Sodišče zato utemeljeno sklepa, da je bil denar tožnici izročen zaradi predvidenega izogibanja plačilu davkov. Z izogibanjem predpisov pa se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju, kar določa četrti odstavek 74. člena ZDavP-2.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Ljubljana za zavezanko A.A. odmeril dohodnino od davčne osnove 6.165,37 EUR po stopnji 20 % v znesku 1.233,07 EUR. Odmerjeno dohodnino mora plačati dedinja B.B. v 30 dneh od vročitve odločbe.

2. V obrazložitvi se sklicuje najprej na 333. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2), po katerem so v primeru, če je zavezanec umrl pred vložitvijo napovedi za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, dolžni to vložiti zavezančevi pravni nasledniki v imenu pokojnega zavezanca in za račun vseh dedičev. V nadaljevanju se sklicuje še na 326. člen ZDavP-2 in njegov 48. člen. Pojasnjuje, da se na podlagi 12. člena ZDavP-2 za zavezanca za davek šteje tudi pravni naslednik davčnega zavezanca. Ugotavlja, da je iz uradnih evidenc razvidno, da je A.A. umrla 10. 10. 2012. Prav tako je iz pravnomočnega sklepa o dedovanju II D ... z dne 10. 4. 2013 razvidno, da je dedinja po A.A. njena sestra B.B. do celote. Ugotavlja še, da je dedič dolžan obveznosti zapustnika izpolniti do višine vrednosti podedovanega premoženja v sorazmerju s prejeto dediščino. Poudarja, da je zavezanka A.A. v letu 2012 prejela obresti v višini 7.165,37 EUR od izplačevalca banke C. d.d. V skladu s 83. členom Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-2) je davčna osnova dosežene obresti. Sklicuje se na 133. člen ZDoh-2 ter ustrezna določila ZDavP-2. 3. Ministrstvo za finance je s svojo odločbo št. DT 499-01-582/2014-2 z dne 26. 3. 2015 pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. Pojasnjuje, da je v konkretnem primeru davčni organ odmeril dohodnino na podlagi kontrolnih podatkov, prejetih od banke C. d.d. Iz njih pa je razvidno, da je A.A. v letu 2012 prejela 7.165,37 EUR obresti. Sama odmera v znesku 1.233,07 EUR v zadevi ni sporna, pač pa pritožnica zatrjuje, da je pri dedovanju prejela samo 41,55 EUR, zato višjega zneska ne more plačati. Ni sporno, da je bila po sklepu o dedovanju kot edina dedinja po pokojni A.A. navedena pritožnica. Zapuščino je dedovala v celotnem znesku, zato jo tudi omenjena davčna obveznost bremeni v celotnem znesku odmere. Pritožničine navedbe, da je podedovala le 41,55 EUR niso resnične. V ugotovitvenem postopku je bilo ugotovljeno, da je zapustnica pritožnici dne 6. 10. 2012 dala 203.670,00 EUR. Gre za sredstva, na podlagi katerih so nastale obdavčljive obresti. Omenjena sredstva je pritožnici v imenu A.A. dostavil Č.Č., ki ga je za to posebej pooblastila pokojna A.A. Da je bil denar dejansko izročen, je bilo potrjeno tudi z izjavo pritožnice, ki jo je overil notar iz D. Tožnici še pojasnjuje, da o odlogu izvršbe odloča samostojno organ prve stopnje.

4. Tožnica v tožbi navaja, da je po pokojni sestri dedovala le 41,55 EUR. Zato meni, da ni dolžna plačati davka od obresti. Smiselno sodišču predlaga, naj njeni tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) v zvezi z drugim odstavkom 51. člena istega zakona v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče se z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami obeh davčnih organov v izpodbijani odločbi in odločbi organa druge stopnje strinja. Prav tako se strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja upravni organ, kot tudi z razlogi, s katerimi drugostopni organ zavrača pritožbene ugovore. Koliko so ugovori, ki jih tožeča stranka uveljavlja v tožbi enaki pritožbenim, jih iz istega razloga, da ne bi prišlo do ponavljanja, zavrača tudi sodišče v smislu drugega odstavka 71. člena ZUS-1. 9. V zvezi z navedbo tožnice, da je po pokojni sestri dedovala le 41,55 EUR in da zato posledično ni dolžna plačati naloženega ji davka po pokojni sestri, pa sodišče pripominja naslednje. Tožnica ugotovitvi davčnega organa, da je po pokojni A.A. prejela 203.670,00 EUR, ne zanika. Tudi ne pojasni, zakaj ji je bil omenjeni denar izročen štiri dni pred smrtjo pokojne A.A. in kakšni so bili razlogi za to. Sodišče zato utemeljeno sklepa, da je bil omenjeni denar tožnici izročen zaradi predvidenega izogibanja plačila davkov, kar uveljavlja tožnica tudi v tem postopku. Z izogibanjem predpisov pa se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju, kar določa četrti odstavek 74. člena ZDavP-2. Sporni davek je bil zato tožnici pravilno naložen v plačilo.

10. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.