Jedro

Prenehanje terjatve na podlagi materialnopravnega pobotnega ugovora je možno v skladu s 311. členom OZ, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Glede na to, da upnik zavrača odgovornost za škodo (ugotavljanje notifikacije pa je lahko le stvar pravdnega postopka), je nasprotna terjatev tretjega dolžnika sporna in ni zapadla. Tretji dolžnik tako ne razpolaga z izvršilnim naslovom zoper upnika, na podlagi katerega bi lahko svojo terjatev pobotal v izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tretji dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo kot neutemeljene ugovore: prvega dolžnika (I. točka izreka), tretjega dolžnika (II. točka izreka) in četrtega dolžnika (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik pojasnil, zakaj v tem postopku izterjuje višji znesek (kot v stečaju naknadno najdenega premoženja glavnega dolžnika). Dolžnik ne razpolaga z odločbo oziroma drugo listino, iz katere bi bilo razvidno, da mu je že priznana škoda in v kakšni višini ter da je že zapadla, zato je njegov pobotni ugovor neutemeljen. Glavni dolžnik je bil izbrisan iz sodnega registra 7. 11. 2012, svojega dolga po pogodbi pa ni poplačal. Pravna posledica predčasne odpovedi za dolžnika in posledično poroka pomeni, da preostanek neporavnanega dolga zapade v plačilo v 8 dneh od upnikove zahteve po plačilu.

2. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tretji dolžnik iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi vztraja pri podrednem ugovoru glede obsega njegove obveznosti, saj skladno s 1017. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) ta ne more biti višja od obveznosti glavnega dolžnika. Sodišče prve stopnje bi moralo v celoti slediti njegovemu pobotnemu ugovoru, saj je temelj za svojo nasprotno terjatev proti upniku v celoti izkazal. Prav tako je evidentno, da je že utrpel škodo, saj je ob vsa razpoložljiva sredstva na svojih poslovnih in drugih računih ter ima blokirane račune, zaradi česar mu nastaja nepopravljiva gospodarska škoda. Ne more poravnavati obveznosti svojim drugim upnikom, ki mu prav tako grozijo z izvršbami. Nima pa tudi sredstev za tekoče poslovanje. Vztraja, da je njegov ugovor glede veljavnosti poroštvenega razmerja med upnikom in njim v celoti utemeljen.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku s pozivom, vendar ta odgovora na pritožbo ni vložil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tretji dolžnik v pritožbi neutemeljeno ponavlja svoje ugovorne trditve. Nanje je popolno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Neutemeljeno vztraja pri ugovoru glede višine obveznosti, ker je upnik v stečajni postopek prijavil terjatev v kapitalizirani višini 207.974,97 EUR in mu je bila terjatev v celoti priznana, od njega pa terja višji znesek 229.011,03 EUR, do česar po 1017. členu OZ naj ne bi bil upravičen. Tretji dolžnik spregleda, da je upnik v odgovoru na ugovor pojasnil, zakaj v tem postopku izterjuje višji znesek: ker je vložil predlog za izvršbo po stanju na dan 24. 7. 2014 (za skupni znesek z obrestmi na dan pred vložitvijo predloga za izvršbo) in ker je v stečajni postopek priglasil terjatev v višini na dan začetka stečajnega postopka (21. 2. 2013) s pripadajočimi obrestmi (5. in 11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje).

6. Nadalje tretji dolžnik v pritožbi neutemeljeno vztraja pri pobotnem ugovoru iz naslova domnevno povzročene škode, ki naj bi mu jo povzročil upnik zaradi opustitve notifikacije ob začetku stečaja nad naknadno najdenim premoženjem glavnega dolžnika. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je prenehanje terjatve na podlagi materialnopravnega pobotnega ugovora možno v skladu s 311. členom OZ, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli (13. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Glede na to, da upnik zavrača odgovornost za škodo (ugotavljanje notifikacije pa je lahko le stvar pravdnega postopka), je nasprotna terjatev tretjega dolžnika sporna in ni zapadla. Tretji dolžnik tako ne razpolaga z izvršilnim naslovom zoper upnika, na podlagi katerega bi lahko svojo terjatev pobotal v izvršbi.

7. Tretji dolžnik v pritožbi še neutemeljeno vztraja pri ugovoru veljavnosti poroštvenega razmerja z upnikom. Tudi glede tega njegovega ugovora je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je predčasna odpoved pogodbe urejena v 10. členu pogodbe o kratkoročnem kreditu, da je bil glavni dolžnik izbrisan iz sodnega registra 7. 11. 2012, da dolga po cit. pogodbi ni poplačal ter da je pravna posledica predčasne odpovedi opredeljena v pogodbi, kar za tretjega dolžnika in posledično poroka pomeni, da preostanek neporavnanega dolga zapade v plačilo v 8 dneh od upnikove zahteve (14. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ugovora ničnosti, ki ga navaja v pritožbi, pa tretji dolžnik pred sodiščem prve stopnje ni podal, zato predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, ki je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ter prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo tretjega dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

9. Tretji dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).