Jedro

Sodna praksa je povsem enotna, da gre pri ugotavljanju potreb posameznega otroka za oceno le-teh in ne matematični seštevek posameznih stroškov. Življenjsko logično je namreč, da se stroški, povezani z otrokom, od meseca do meseca razlikujejo in jih ni moč določiti docela natančno. Že iz tega razloga, torej nihanj mesečnih potreb otrok, pritožba, s katero predlagatelj skuša doseči zgolj pet odstotno spremembo pri porazdelitvi preživninskega deleža, ne more biti uspešna.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Predlagatelj je dolžan nasprotni udeleženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 238,92 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje

1.V obravnavanih zadevah, ki ju je sodišče združilo v skupno obravnavo, je tekel postopek zaradi razveze zakonske zveze ter zaupanja mld. A. A., rojenega leta 2016, in mld. B. A., rojenega leta 2021, v varstvo in vzgojo, ureditve stikov ter preživnine. Odločitev glede prvo naštetih zadev je pravnomočna, (pritožbeno) sporna je še preživnina. Zaradi jasnosti odločbe v nadaljevanju obrazložitve višje sodišče kot predlagatelja navaja očeta, C. A., kot nasprotno udeleženko pa mamo, D. A.

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe glede preživnine. Odločilo je: "II. Udeleženca postopka sta kot starš mld. A. A. in B. A. dolžna stroške z njunim preživljanjem pokrivati na način, da vsak od njiju v okviru svojega gospodinjstva krije režijske stroške, stroške za prehrano, čistila, osebno higieno, stroške s prevozi otrok, stroške razvedrila (tudi igrače, daril oh rojstnih dnevih prijateljev in vrstnikov) ter dopusta, v času, ko sta otroka pri vsakem od njiju. Stroške vrtca, šole (stroške šolske prehrane, izletov, šole v naravi, šolskih potrebščin), oblačil in obutve, dejavnosti, treningov, turni1jev, športne opreme, praznovanja rojstnih dni mld. sinov, stroške telefona, zdravstvenih storitev in izrednih stroškov, za katere morata starša predhodno doseči soglasje, krijeta za čas od 10. 10. 2023 do 20. 4. 2025 v razmerju 70% oče in 30% mali, od 21. 4. 2025 dalje v razmerju 75% oče in 25% mati. Tisti starš, ki stroška ni neposredno plačal, mora drugemu staršu, ki je strošek neposredno plačal, povrniti ustrezen delež v roku 8 dni odkar ga drugi starš o plačanem strošku obvesti ter mu pokaže potrdilo o plačilu, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila. III. C. A. je dolžan za mld. sinova A. A. in B. A. plačati oziroma plačevati preživnino: - za mesec november 2023 v višini 42,00 EUR za vsakega otroka; - za mesec december 2023 v višini 140,00 EUR za vsakega otroka; - za čas od 1. 1. 2024 do 20. 4. 2025 v višini 245,00 EUR mesečno za vsakega otroka; - za čas od 21. 4. 2025 dalje v višini 306,00 EUR mesečno za vsakega otroka, vse na TRR matere mld. otrok, D. A., št. ..., ki je odprt pri Banki X., d. d. Do dne izdaje tega sklepa zapadle obroke je dolžan plačati v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila, nadaljnje obroke pa vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnin z rastjo življenjskih stroškov, odtlej dalje pa v zneskih, na katere ho preživnina valorizirana in skladno z obvestili pristojnega CSD, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka dalje. IV. D. A. je dolžna C. A. za čas od 10. 10 . 2023 do 20. 4. 2025 povrniti 30% stroškov oskrbnine za vrtec in šolskih položnic, na njegov TRR št. ..., ki je odprt pri Banki Y., d. d., zmanjšanih za znesek polovice otroških dodatkov, prejetih v navedenem obdobju, v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila. V. Kar zahtevata udeleženca drugače oziroma več, se zavrne."

Povzetek pritožbenih navedb

3.Predlagatelj se pritožuje zoper II., III, IV. in V. točko izreka sklepa (odločitev o preživnini), iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Izpodbija ugotovljene pridobitne zmožnosti obeh udeležencev postopka in posledično ugotovljeno razmerje porazdelitve preživninske obveznosti. Meni, da bi to razmerje namesto 30% - 70% moralo znašati 35% - 65%. Poleg tega meni, da bi si morala udeleženca postopka strošek daril ob udeležbi rojstnodnevnih zabav deliti po načinu, opredeljenem v drugem odstavku II. točke izreka.

4.Višje sodišče bo pritožbene navedbe podrobneje povzelo v okviru odgovarjanja nanje.

4.Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev in povrnitev pritožbenih stroškov.

Presoja utemeljenosti pritožbe

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri njeni odmeri je treba upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (189. in 190. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ).

7.Sodna praksa je povsem enotna, da gre pri ugotavljanju potreb posameznega otroka za oceno le-teh in ne matematični seštevek posameznih stroškov. Življenjsko logično je namreč, da se stroški, povezani z otrokom, od meseca do meseca razlikujejo in jih ni moč določiti docela natančno. Že iz tega razloga, torej nihanj mesečnih potreb otrok, pritožba, s katero predlagatelj skuša doseči zgolj pet odstotno spremembo pri porazdelitvi preživninskega deleža, ne more biti uspešna.

8.Višje sodišče nadalje ugotavlja, da so materialne zmožnosti obeh staršev pravilno ugotovljene. Sodišče prve stopnje je do zaključka o višini materialnih oziroma pridobitnih zmožnosti udeležencev postopka prišlo na podlagi ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj (8. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1), svoje ugotovitve pa obširno, argumentirano in prepričljivo obrazložilo (33. do 36. točka obrazložitve sklepa).

9.Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na napačno upoštevanje stanovanjskih kreditov predlagatelja, niso utemeljene. Ocena sodišča prve stopnje, da sta udeleženca primerljivo obremenjena s stanovanjskimi stroški, je pravilna. Tudi pri tem strošku gre namreč za oceno, oziroma, povedano drugače, upoštevati je treba tudi naravo stroška oziroma celostno premoženjsko stanje zavezancev k plačevanju preživnine. Nasprotna udeleženka, ki se je izselila iz skupnega doma, stanovanjski problem rešuje s plačevanjem najemnine. Drži, kot izpostavlja pritožnik, da so stroški odplačevanja kredita za nepremičnino, v kateri ta biva, nekoliko višji od stroška najemnine (strošek obeh kreditov mesečno znaša 1.300 EUR, strošek najemnine pa 980 EUR). Vendar pritožnik pri tem spregleda bistveno, namreč, da je lastnik nepremičnine, za katero odplačuje kredit. S kreditom torej odplačuje svojo investicijo v nepremičnino (ki predstavlja znatno premoženje), nasprotna udeleženka pa s plačevanjem najemnine rešuje le trenutne bivanjske razmere, kar v ničemer ne izboljšuje njenega premoženjskega stanja na dolgi rok.

10.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o neenakopravni obravnavi udeležencev postopka, saj naj sodišče prve stopnje pri presoji prihodkov nasprotne udeleženke ne bi zajelo regresa in nagrade za delovno uspešnost, pri predlagatelju pa je upoštevalo vse prihodke. Navedeno ne drži, sodišče prve stopnje je natančno analiziralo dohodke obeh udeležencev, pri tem pa pri obeh udeležencih, ne le pri predlagateljici, ni upoštevalo regresa in ostalih dodatkov. Pri obeh udeležencih postopka je tudi ustrezno upoštevalo nihanja njunih mesečnih dohodkov. Glede dohodka udeleženca se je oprlo na njegovo izpovedbo, v kateri je navedel, da so njegovi mesečni dohodki okoli 4.500 EUR neto. Četudi je nasprotna udeleženka zatrjevala, da so ti višji, je upoštevalo, da mora kot samostojni podjetnik plačati davek in pa spremenljiv obseg dela.

11.Glede na znatno razliko v dohodkih (predlagatelj 4.500 EUR mesečno, nasprotna udeleženka 1.400 EUR neto mesečno) in upoštevaje mesečne obremenitve udeležencev postopka ter razliko v njunem premoženjskem stanju, je o porazdelitvi preživninskega bremena (65% proti 35% oziroma v naprej 70% proti 30%), posledično pa o višini preživnine, ki jo je dolžan plačevati predlagatelj, pravilno odločeno. Svoje preživninske obveznosti predlagatelj ne more znižati s pritožbenim vztrajanjem naj si polno delovno zaposlena nasprotna udeleženka najde še dodatno delo. Višje sodišče poudarja, da sta oba starša enako odgovorna za vzgojo in razvoj svojih otrok (54. člen Ustave Republike Slovenije, 8. člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah). Navedeno velja tudi za dolžnost preživljanja; oba od staršev sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otroka, pred ostalimi finančnimi obveznostmi (183. člen DZ). Premoženjske zmožnosti predlagatelja, upoštevaje tudi lastništvo nepremičnine1 , močno presegajo zmožnosti nasprotne udeleženke; skladno s tem je porazdeljena tudi finančna obveznost (v enakem razmerju kot je razmerje njunega celovitega premoženjskega stanja). Višje sodišče le dodaja, da je odmerjena preživnina na spodnji meji primerljivih preživnin v primerih, ko imajo zavezanci primerljive dohodke predlagateljevemu.

12.Uvrstitev stroška daril ob rojstnih dnevih prijateljev med stroške, ki jih vsak od udeležencev krije v okviru svojega gospodinjstva, je življenjsko logična in pravilna. Strošek je povezan z običajem in načinom obdarovanja, ki ga vsak od staršev v okviru svojih vzgojnih nalog prenaša na otroka v času, ko sta z njim.

13.Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, naštetih v drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen v zvezi z 366. členom ZPP in z 42. členom ZNP-1).

14.Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Nasprotna udeleženka je na pritožbo vsebinsko odgovorila, zato ji je predlagatelj v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT) dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP), ki obsegajo stroške odgovora na pritožbo (320 točk po tar. št. 27/7 OT) in 2% materialnih stroškov (6,4 točke po 11. členu OT), vse povečano za 22 %, ker je odvetnik zavezanec za DDV, upoštevaje vrednost točke skupaj 238,92 EUR. Predlagatelj mora stroške povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1

V zvezi z višino kredita, ki ga odplačuje predlagatelj, višje sodišče pripominja, da imajo preživninske obveznosti prednost pred vsemi ostalimi (glej na primer 197. člen ZIZ).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 183, 189, 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.