Jedro

K temu sodišče druge stopnje še dodaja, da zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice), do katere je prišlo po tem, ko je slednja dobavo blaga (nepravilno) pogojevala s plačilom toženkinih predhodnih obveznosti, v primerih, ko čas ni bistvena sestavina pogodbe, sama po sebi ne pomeni prenehanja obveznosti. Je pa lahko zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice) vzrok, zaradi katerega lahko upnik (v obravnavani zadevi toženka) uveljavi svoje pravice in doseže prenehanje obstoječe obveznosti. Tega toženka, če morebiti ni imela več interesa, sprejeti zamujeno izpolnitev, ni storila (ni uveljavila pravice, da pogodbo razdre - v tem primeru bi bila prosta svoje obveznosti, saj zanjo ne bi bilo več pravne podlage), zato je (bila) dolžna sprejeti tudi kasnejšo zamujeno izpolnitev dolžnika (tožnice). Ker po pozivu tožnice konstrukcijskega lesa ni prevzela, je po pravilni razlagi izpodbijane sodbe (točka 21 obrazložitve) z 20. 9. 2022 prišla v upniško zamudo (prvi odstavek 300. člena OZ), zamuda tožnice (dolžnika) pa je takrat prenehala (prvi odstavek 301. člena OZ).

Res je, da toženka lesa ni hotela prevzeti in res je tudi, da je tožnica k temu ne more prisiliti (sodelovalna dolžnost upnika ni iztožljiva - dolžnik v razmerju do upnika ne more s tožbo zahtevati izvedbe ravnanj, ki so v skladu z vsebino obveznosti potrebna za izpolnitev), a je posledica tega nastanek upniške zamude. Ne pomeni pa nastala situacija, da je dolžnik (tožnica) prost svoje obveznosti oziroma da za toženko že teče rok za plačilo kupnine. Določba 301. člena OZ namreč ne ureja prenehanja pogodbene obveznosti, ampak le posledice upnikove zamude. Če upnik (v obravnavani zadevi toženka) noče sprejeti izpolnitve, lahko dolžnik (v obravnavani zadevi tožnica) dolgovano izpolnitev obdrži pri sebi in se zadovolji z drugim pravnimi posledicami stanja, v katerem izpolnitve ni mogoče opraviti. V stanju upnikove zamude je njegov interes varovan. Če pa se odgovornosti želi razbremeniti (da je prost svoje obveznosti), pa so v OZ določeni načini nadomestne izpolnitve, med njimi za gospodarske pogodbe (če je blago primerno za shranjevanje, v nasprotnem primeru se stvar proda po pogojih iz 308. člena OZ, izkupiček pa položi pri sodišču) izročitev stvari v hrambo javnemu skladišču na račun upnika, ki ima učinek položitve pri sodišču (drugi odstavek 304. člena OZ). S takšno položitvijo dolgovane stvari (ali njene kupnine po odbitku prodajnih stroškov) je dolžnik prost svoje obveznosti (prvi odstavek 306. člen OZ) in šele od takrat dalje teče oziroma bi v primeru položitve blaga ali kupnine tekel rok 30 dni od dobave blaga, ko je bilo treba plačati kupnino.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni, tako da izrek sedaj v celoti glasi:

" Tožbeni zahtevek, ki glasi:

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 39.410,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od 5. 10. 2022 dalje do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka po odmeri sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila,

se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati stroške postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom".

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopku v znesku 1.617,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od dneva prejema odločbe sodišča druge stopnje stopnje.

III. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I izreka odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) glavnico v znesku 39.410,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2022 do prenehanja obveznosti. V presežku, za zahtevane zamudne obresti od zneska 39.410,88 EUR od 5. 10. 2022 do 19. 10. 2022, je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka). Iz točke III izreka izhaja, da je toženka dolžna povrniti tožnici stroške postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2.Toženka z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Iz vsebine pritožbe izhaja, da se pritožuje zoper točki I in III izreka sodbe. Zatrjuje, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, saj je tožnica v obravnavani zadevi dobavo naročenega materiala v nasprotju s pogoji ponudbe pogojevala s plačilom že zapadlih obveznosti do tožnice (e - sporočilo z dne 25. 8. 2022), pri čemer toženki tudi ni predložila certifikatov za naročen konstrukcijski les. Pritožnica se ponovno sklicuje na pravne učinke razvezane pogodbe, urejene v 111. členu Obligacijskega zakonika - OZ. Kljub jasnosti citirane določbe OZ, kljub dejstvu, da je tožnica prva odstopila od sklenjenega dogovora in kljub okoliščini, da tožnica ni izpolnila svoje obveznosti iz dogovora, je slednja toženki izstavila sporni račun z dne 21. 9. 2022 v višini 39.410,88 EUR. Ker tožnica toženki ni omogočila prevzema naročenega materiala, je treba njeno izjavo z dne 25. 8. 2022 obravnavati kot odstop od pogodbe. Volja tožnice, da s toženko kot nerednim plačnikom ne želi več sodelovati, je bila jasno izražena. Konkludenten odstop od pogodbe dopušča tudi sodna praksa (odločba VSL I Cpg 113/2020 z dne 10. 12. 2020 in smiselno tudi odločba VDSS Pdp 99/2023).

3.Sodišče prve stopnje je v točki 21 obrazložitve ugotovilo, da je toženka dne 20. 9. 2022 prišla v upniško zamudo. Pri tem je prezrlo, da je toženka ves postopek ugovarjala tudi to, da tožnica ni predložila certifikatov za naročen material. Glede na to, da dolžniška zamuda preneha takoj, ko upnik zavrne izpolnitev (prvi odstavek 301. člena OZ), je jasno, da je tožnica v obravnavani zadevi ostala v dolžniški zamudi (svoje obveznosti ni izpolnila pravilno in v celoti). O tem izpodbijana sodba ne ponudi nobene obrazložitve, zato je podana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in kršitev 22. člena Ustave RS.

4.Toženka predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni, tako da zahtevek v celoti zavrne. Podrejeno se zavzema za njeno razveljavitev v izpodbijanem delu in v tem obsegu vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. O stroških postopka naj se odloči v njeno korist.

5.3. Pritožba je utemeljena.

6.4. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. členom ZPP).

7.5. Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da se sodišče prve stopnje glede certifikatov za konstrukcijski les res ni izreklo, a je to pomanjkljivost mogoče v razlogih te odločbe v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP odpraviti pred sodiščem druge stopnje in na ta način sanirati v pritožbi zatrjevano procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je to storilo in se v razlogih, ki sledijo, o tem izreklo. Je pa sodišče prve stopnje glede na dejanske ugotovitve v postopku opravilo zmotno materialno pravno presojo zadeve in zahtevku nepravilno delno ugodilo.

8.6. Sodišče druge stopnje v nasprotju s pritožbo brez pomislekov pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe v točkah 10 - 14 obrazložitve, ki so povezani z (napačnimi) trditvami toženke, da je tožnica (glede na vsebino e - sporočila z dne 25. 8. 2022) od pogodbe odstopila. Za veljaven odstop od pogodbe bi morala imeti tožnica pravno utemeljen razlog (npr. neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev nasprotne pogodbene stranke). Ker pa na dan dogovorjenega prevzema blaga (25. 8. 2022) obveznost toženke na plačilo kupnine še ni zapadla, po pravilni razlagi izpodbijane sodbe (točka 13 obrazložitve) ni nastal oziroma ni mogel nastati položaj, v katerem bi lahko tožnica veljavno odstopila od pogodbe. K temu sodišče druge stopnje še dodaja, da zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice), do katere je prišlo po tem, ko je slednja dobavo blaga (nepravilno) pogojevala s plačilom toženkinih predhodnih obveznosti, v primerih, ko čas ni bistvena sestavina pogodbe, sama po sebi ne pomeni prenehanja obveznosti. Je pa lahko zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice) vzrok, zaradi katerega lahko upnik (v obravnavani zadevi toženka) uveljavi svoje pravice in doseže prenehanje obstoječe obveznosti. Tega toženka, če morebiti ni imela več interesa, sprejeti zamujeno izpolnitev, ni storila (ni uveljavila pravice, da pogodbo razdre - v tem primeru bi bila prosta svoje obveznosti, saj zanjo ne bi bilo več pravne podlage), zato je (bila) dolžna sprejeti tudi kasnejšo zamujeno izpolnitev dolžnika (tožnice). Ker po pozivu tožnice konstrukcijskega lesa ni prevzela, je po pravilni razlagi izpodbijane sodbe (točka 21 obrazložitve) z 20. 9. 2022 prišla v upniško zamudo (prvi odstavek 300. člena OZ), zamuda tožnice (dolžnika) pa je takrat prenehala (prvi odstavek 301. člena OZ). Vsi nasprotni pritožbeni ugovori so neutemeljeni. Ker pogodba še vedno velja, v zadevi tudi ni uporabljiva določba 111. člena OZ (učinki razvezane pogodbe) in v zvezi s tem v pritožbi ponujena sodna praksa.

9.7. V tem kontekstu tudi ni mogoče slediti pritožbi, da je tožnica ostala v dolžniški zamudi, ker svoje obveznosti ni pravilno izpolnila (ni predložila certifikatov). Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, ki med strankama niso sporne, izhaja, da toženko v zvezi s tem bremeni dejstvo, da tožnici (dolžniku) ni omogočila izpolnitve njene obveznosti. Po pozivu tožnice je odklonila sprejem izpolnitev oziroma se na pozive, da les prevzame, ni odzvala, s tem pa ni izpolnila svoje sodelovalne dolžnosti. Šele, če bi se na pozive tožnice odzvala, bi se lahko sklicevala na dejstvo, da ji tožnica ob (nameravanem) prevzemu blaga ni izročila certifikatov in zato obveznosti ni pravilno izpolnila. Ker tega toženka ni storila, tožnica ni ostala v dolžniški zamudi, ampak je zamuda prešla na toženko (upnika). Tudi v tej smeri nasprotni pritožbeni ugovori niso utemeljeni in sodišče prve stopnje toženki ni kršilo njenih ustavnih pravic.

10.8. Ne glede na vse navedeno, pa so materialno pravno zmotni zaključki v točki 22 obrazložitve izpodbijane sodbe. Res je, da sta se sedanji pravdni stranki dogovorili, da je obveznost na plačilo kupnine zapade, ko poteče 30 dni od dobave lesa, ne drži pa, da je treba v okoliščinah konkretnega primera (ko toženka, po tem, ko od pogodbe ni odstopila, lesa neutemeljeno ni prevzela), šteti, da je rok za plačilo kupnine začel teči že, ko je nastopila upniška zamuda (20. 9. 2022) in se je iztekel 19. 10. 2022.

11.9. Sodišče prve stopnje je v okviru te presoje spregledalo dejstvo, da tožnica svoje obveznosti (še) ni izpolnila. Res je, da toženka lesa ni hotela prevzeti in res je tudi, da je tožnica k temu ne more prisiliti (sodelovalna dolžnost upnika ni iztožljiva - dolžnik v razmerju do upnika ne more s tožbo zahtevati izvedbe ravnanj, ki so v skladu z vsebino obveznosti potrebna za izpolnitev), a je posledica tega nastanek upniške zamude. Ne pomeni pa nastala situacija, da je dolžnik (tožnica) prost svoje obveznosti oziroma da za toženko že teče rok za plačilo kupnine. Določba 301. člena OZ namreč ne ureja prenehanja pogodbene obveznosti, ampak le posledice upnikove zamude. Če upnik (v obravnavani zadevi toženka) noče sprejeti izpolnitve, lahko dolžnik (v obravnavani zadevi tožnica) dolgovano izpolnitev obdrži pri sebi in se zadovolji z drugim pravnimi posledicami stanja, v katerem izpolnitve ni mogoče opraviti. V stanju upnikove zamude je njegov interes varovan.

Če pa se odgovornosti želi razbremeniti (da je prost svoje obveznosti), pa so v OZ določeni načini nadomestne izpolnitve, med njimi za gospodarske pogodbe (če je blago primerno za shranjevanje, v nasprotnem primeru se stvar proda po pogojih iz 308. člena OZ, izkupiček pa položi pri sodišču) izročitev stvari v hrambo javnemu skladišču na račun upnika, ki ima učinek položitve pri sodišču (drugi odstavek 304. člena OZ). S takšno položitvijo dolgovane stvari (ali njene kupnine po odbitku prodajnih stroškov) je dolžnik prost svoje obveznosti (prvi odstavek 306. člen OZ) in šele od takrat dalje teče oziroma bi v primeru položitve blaga ali kupnine tekel rok 30 dni od dobave blaga, ko je bilo treba plačati kupnino. To pa pomeni, da so razlogi izpodbijane sodbe v točki 22 obrazložitve, da je terjatev tožnice na plačilo kupnine (že) zapadla, materialno pravno zmotni.

10.Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, kar je natančneje razvidno iz izreka odločbe (peta alineja 358. člena ZPP).

11.V skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP je odločilo o vseh stroških postopka. Ker je sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP, je pritožbeno sodišče ob uporabi drugega odstavka 165. člena ZPP odločitev v tem delu po temelju spremenilo v korist tožnice. O višini stroškov pa bo v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari odločilo sodišče prve stopnje.

12.Toženka je v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP upravičena tudi do povrnitve stroškov pritožbenega postopka. Pripadajo ji naslednji stroški: sestava pritožbe 1000 točk oziroma 600,00 EUR (22/1 Odvetniške tarife - v nadaljevanju OT), poštne in telekomunikacijske storitve 2 % od skupne vrednosti storitev - 20 točk oziroma 12,00 EUR (11. člen OT), 22 % DDV (220 točk oziroma 132,00 EUR) in sodna taksa za pritožbo v znesku 873,00 EUR, skupaj 1.617,00 EUR. Tožnica do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena, saj navedbe v odgovoru na pritožbo niso doprinesle k sprejemu odločitve na pritožbeni stopnji. Stroški za sestavo odgovora na pritožbo niso bili potrebni (155. člen ZPP).

-------------------------------

1"Prosim za poravnavo obveznosti, v nasprotnem primeru današnji naklad ne pride v poštev".

2S. Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, I. - IV. knjiga, ČZ, Ur. l. SRS, Ljubljana, 1984 - 1986, stran 1080.

3Posledice upniške zamude določa zakon v 301. členu OZ.

4M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem (Splošni del), II. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, stran 374.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 300, 300/1, 304, 304/2, 306, 306/1, 308

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.