Jedro

Po 1. odst. 64. čl. ZIZ je temeljni pogoj za vložitev ugovora, v katerem tretji zahteva, naj sodišče izreče za nedopustno izvršbo na predmetu izvršbe, po tretjem izkazana verjetnost, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo Napotitev tretjega na pravdo je torej po 2. odst. 65. čl. ZIZ odvisna od presoje verjetnosti obstoja take pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Pritožnica sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevek tretje za nedopustnost izvršbe na nepremičnini, vpisani v vl. št. ... k.o. .., parc. št. 1550/2 in 856/3, ki v naravi predstavlja poslovni prostor št. 2 (1. točka izreka) ter njen predlog za odlog izvršbe (2. točka izreka) in ji naložilo v plačilo stroške izvršilnega postopka, nastale z ugovorom tretje (3. točka izreka). V pravočasni pritožbi je tretja navedla, da sodišče prve stopnje ne bi smelo samo odločiti o njenem ugovoru in upničini dobrovernosti, temveč bi moralo tretjo napotiti na pravdo. Sicer pa bi moralo ugovor tretje po 64. čl. v zvezi s 65. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98; v nadaljevanju: ZIZ) poslati v izjavo tudi tretji in obema dolžnikoma. Ponovila je ugovorne navedbe in priglasila pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

S sklepom Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 17.06.1998, opr. št. R 120/98 (priloga A7), je sodišče na podlagi sporazuma upnice S. d.d., dolžnika N.d.o.o., in prvega zastavitelja N. R., ter drugega zastavitelj I. d.o.o., Ljubljana, odredilo v korist upnice zavarovanje denarne terjatve v višini 750.000,00 DEM v tolarski protivrednosti s pripadki, z vknjižbo zastavne pravice na poslovnem prostoru št. 9, vpisanem v vl. št. ... k.o. ..., parc. št. 1550/2 in 856/3, v lasti prvega zastavitelja ter na poslovnem prostoru št. 2, vpisanem v vl. št. ... k.o. K..., parc. št. 1550/2 in 856/3, v lasti drugega zastavitelja. Na podlagi 2. odst. 251. c čl. Zakona o izvršilnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 20/78 in spremembe) ima takšen podpisani zapisnik o sporazumu strank učinek sodne poravnave glede terjatve, ki se na njegovi podlagi zavaruje in je v primeru, da terjatev ob zapadlosti ni plačana, mogoča izvršba.

Po 1. odst. 64. čl. ZIZ je temeljni pogoj za vložitev ugovora, v katerem tretji zahteva, naj sodišče izreče za nedopustno izvršbo na predmetu izvršbe po tretjem izkazana verjetnost, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. V skladu s citiranim določilom je napotitev tretjega na pravdo po 2. odst. 65. čl. ZIZ odvisna od presoje verjetnosti obstoja take pravice. Tretja je v ugovoru z dne 06.06.2001 (redna št. 17) zatrjevala, da je na podlagi kupne pogodbe z dne 14.09.1998 (priloga C2), sklenjene s prodajalcema G. in J. F., oba stanujoča ..., postala lastnica sporne nepremičnine, in sicer poslovnega prostora št. 2, vpisanega v vl. št. ... k.o. ..., na parc. št. 1150/2 in 856/3. Po 33. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. list SRFJ, št. 6/80 in spremembe; v nadaljevanju: ZTLR) se lastninska pravica na nepremičnini na podlagi pravnega posla pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je torej pomemben pravni naslov (pogodba) in pridobitni način (vknjižba). Iz podatkov v spisu je razvidno, da tretja v času sklenitve sporazuma o zavarovanju in sklepa z dne 17.06.1998 ni bila vknjižena kot lastnica predmetne nepremičnine, temveč je bila njena zemljiškoknjižna lastnica družba I.d.o.o. (priloga A6). Ker ima lastnik p 1. odst. 3. čl. ZTLR pravico imeti svojo stvar v posesti, jo uporabljati in z njo razpolagati, torej jo tudi obremenjevati z zastavno pravico, je tako v konkretnem primeru zemljiškoknjižna lastnica (I. d.o.o.) s sporno nepremičnino pravno dopustno razpolagala. Upnica, ki se je pri ustanovitvi zastavne pravice zanašala na zemljiškoknjižne podatke, pa je bila pri tem dobroverna. Kdor namreč v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic (4. odst. 5. čl. Zakona o zemljiški knjigi, Ur. list RS št. 33/95). Tretja, ki v času ustanovitve zastavne pravice v zemljiški knjigi tako ni bila vknjižena kot lastnica sporni nepremičnin, torej obstoja verjetnosti pravice, ki bi preprečevala izvršbo, ni izkazala. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega ugovora in predloga za odlog izvršbe pravilna. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo pravil izvršilnega postopka, ker ugovora tretje ni poslalo dolžnikoma ter tretji v izjavo. Člena 64 in 65 ZIZ namreč tega ne predvidevata. Sodišče prve stopnje je tako ugovor tretje po 3. odst. 64. čl. ZIZ pravilno vročilo v odgovor le upnici (redna št. 18).

Pritožbene navedbe glede vsebine dražbenih pogojev pa se tičejo same oprave izvršbe, v tem postopku pa so brezpredmetne.

Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. čl. ZIZ), je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje kot zakonit in pravilen potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ, odločilo, da sama krije svoje pritožbene stroške.