Jedro

Tožnik je sodbo sodišča prve stopnje prejel dne 25. 7. 2019 in je 30-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo iztekel dne 16. 9. 2019. Ker je pritožbo vložil šele 19. 9. 2019, je sodišče prve stopnje povsem pravilno zaključilo, da jo je vložil prepozno. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na svojo nevednost v zvezi s tekom pritožbenega roka, saj v skladu s splošnim pravnim načelom nepoznavanje prava škoduje, zato se kot povsem neutemeljene izkažejo njegove pritožbene navedbe, da v tem postopku pred sodiščem nastopa brez pooblaščenca in da je zato 30-dnevni pritožbeni rok v nevednosti razumel kot štetje uradnih dni.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo pritožbo tožeče stranke, vloženo dne 19. 9. 2019, zoper sodbo tega sodišča št. IV P 762/2018 z dne 26. 6. 2019. 2. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik), sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in sodišču prve stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi najprej sodišču prve stopnje očita, da je dne 26. 6. 2019 izdalo pristransko in protizakonito sodbo, v nadaljevanju pritožbe pa izpostavlja, da je sodišče prve stopnje je v navedeni sodbi določilo 30-dnevni pritožbeni rok, tožnik pa, ki pred sodiščem nastopa brez pooblaščenca, je 30-dnevni pritožbeni rok v nevednosti razumel kot štetje uradnih dni, saj vsa sodišča in vsi pravosodni organi v Republiki Sloveniji delujejo samo od ponedeljka do petka (prazniki ter sobote in nedelje za njih ne predstavljajo uradnih dni). Ob tem se je skliceval na to, da 1. odstavek 333. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ne opredeljuje načina štetja rokov. Po njegovem mnenju je bila tako posledično pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 26. 6. 2019 vročena pravočasno in je tožnik šele s sklepom sodišča prve stopnje z dne 24. 10. 2019 izvedel, da bi naj imel 3-dnevno zamudo pri vložitvi pritožbe zoper to sodbo. V nadaljevanju pritožbe se tožnik sklicuje še na 116. člen ZPP in sodišču prve stopnje predlaga vrnitev v prejšnje stanje, sodišču prve stopnje pa očita še postopanje v nasprotju s 1. odstavkom 343. člena ZPP, ki določa, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka, saj je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da je bil sklep izdan po okrožni sodnici svetnici Karmen Razdevšek, torej v nasprotju z določili 1. odstavka 343. člena ZPP.

3. Toženka na pritožbo tožnika ni odgovorila.

4. Pritožba tožnika ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče tožniku, ki je predlagal, naj o njegovi pritožbi odloči sodišče prve stopnje, najprej pojasnjuje, da je postopek s pritožbo zoper sodno odločbo urejen v določilih členov od 342. do 349. ZPP. Določeno je, da predsednik senata sodišča prve stopnje zavrže prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo s sklepom brez naroka. Če pa ugotovi, da je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena, po prejemu odgovora na pritožbo ali ko izteče rok za odgovor na pritožbo, pošlje spis sodišču druge stopnje (višjemu sodišču), da odloči o pritožbi. Ker je bila pritožba tožnika zoper uvodoma navedeni sklep pravočasna, popolna in dovoljena, je tako o utemeljenosti te pritožbe, ki jo je višje sodišče skupaj s spisom prejelo zaradi odločitve o pritožbi zoper izpodbijani sklep, odločalo višje (pritožbeno) sodišče, ki je pristojno za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč po prvi točki 35. člena ZPP.

6. Prav tako je tožniku tudi pojasniti, da je o njegovem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom, zato se do tega dela njegovih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče v tem sklepu ne bo opredeljevalo.

7. Sodišče druge stopnje v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

8. Tožnik s pritožbo ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je sodbo sodišča prve stopnje z dne 26. 6. 2019 prejel dne 25. 7. 2019 in da je bil v pravnem pouku te sodbe poučen o tem, da lahko pritožbo vloži v 30-dnevnem pritožbenem roku. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno tudi ugotovilo, da je 30-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo, upoštevaje 83. člen Zakona o sodiščih, ki v 3. odstavku določa, da razen v nujnih zadevah, kar predmetna zadeva ni, v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, in upoštevaje tudi določilo 4. odstavka 111. člena ZPP, ki določa, da se, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika, iztekel dne 16. 9. 2019. Ker je tožnik, kar pritožbeno prav tako ni izpodbijano, pritožbo vložil šele 19. 9. 2019, je sodišče prve stopnje povsem pravilno zaključilo, da jo je vložil prepozno, posledično pa je pritožbo v skladu s 1. in 2. odstavkom 343. člena ZPP tudi povsem pravilno zavrglo kot prepozno.

9. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na svojo nevednost v zvezi s tekom pritožbenega roka, saj v skladu s splošnim pravnim načelom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava škoduje, zato se kot povsem neutemeljene izkažejo njegove pritožbene navedbe, da v tem postopku pred sodiščem nastopa brez pooblaščenca in da je zato 30-dnevni pritožbeni rok v nevednosti razumel kot štetje uradnih dni, ker vsa sodišča in vsi pravosodni organi v Republiki Sloveniji delujejo samo od ponedeljka do petka, prazniki ter sobote in nedelje pa za njih ne predstavljajo uradnih dni. V pravnem pouku v sodbi je bil tožnik pravilno poučena, da je zoper sobo dovoljena pritožba v 30 dneh od prejema pisnega odpravka sodbe, kot je to določeno v 1. odstavku 333. člena ZPP. Ta določba ne opredeljuje načina štetja rokov, zato pa je potrebno pri računanju roka upoštevati določbe o rokih in narokih v osmem poglavju ZPP (110. - 120. člen). Tako je v 1. odstavku 111. člena ZPP določeno, da se roki računajo po dnevih, mesecih in letih, nikjer v tem zakonu pa ni določeno, da roki ne tečejo ob sobotah, nedeljah ali praznikih. Prav nasprotno, iz določbe 2. odstavka 111. člena ZPP, da se pri začetku štetja roka ne šteje dan vročitve sodnega pisanja, ampak se vzame za začetek roka prvi naslednji dan, in iz določbe 4. odstavka tega člena, da če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika, evidentno izhaja, da rok teče vse dneve v tednu in ne le v času, ko sodišča in vsi pravosodni organi v RS delujejo, kot meni tožnik v pritožbi.

10. Prav tako tudi ni pritrditi tožniku, da je z izdajo izpodbijanega sklepa, ki ga je izdala okrožna sodnica svétnica (kot sodnica posameznica) ne pa predsednik senata, sodišče prve stopnje kršilo določilo 1. odstavka 343. člena ZPP, ki določa, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. 101. člen Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: ZS) določa, da so okrožna sodišča pristojna za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji med drugim v pravdnih zadevah v skladu z ZPP; v 102. členu istega zakona pa je v 1. odstavku določeno, da v zadevah iz prejšnjega člena vodi postopek in sodi oziroma odloča sodnik posameznik, razen če zakon določa, da sodi senat. Ker zakon ne določa, da v zadevah, kot je obravnavana, sodi senat, je okrožna sodnica svétnica Karmen Razdevšek kot sodnica posameznica izpodbijani sklep izdala skladno s temi zakonskimi določbami, posledično pa ni podana s temi pritožbenimi navedbami smiselno zatrjevana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, prav tako pa tudi ne absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

11. Pri odločanju sodišče prve stopnje tako ni zagrešilo zatrjevanih kršitev pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člena ZPP), zato je pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP.

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker tožnik, ki tudi sicer s pritožbo ni uspel, stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, toženka pa na njegovo pritožbo ni odgovorila.