Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revidentka ni izkazala, da zaradi posledic izpodbijane odločitve ne bi več mogla opravljati drugega dela v okviru svoje izobrazbe in delovnih izkušenj. Predčasna upokojitev in nižja pokojnina pa nista neposredna posledica izpodbijanega akta. Zato po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo, za katere dovoljenost uveljavlja razlog iz 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Senata Fakultete..., št. 10/22-2012 z dne 22. 12. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 0 25/2012-526 BF z dne 23. 3. 2012. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo v ponovljenem postopku zavrnil revidentkin zahtevek za ponovno izvolitev v naziv docentke za področje uporabnega jezikoslovja v varstvoslovju na Fakulteti...

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (na primer X Ips 212/2008, X Ips 85/2009 in X Ips 148/2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude in to tudi izkazati.

6. Revidentka v obravnavani zadevi v zvezi z uveljavljanim razlogom za dovoljenost revizije navaja, da ji je z izpodbijano odločitvijo odvzeta možnost izvolitve v naziv visokošolske predavateljice, s tem pa ji je odvzeta možnost zasedbe ustreznega delovnega mesta, ki ji po izobrazbi pripada. Po sedemindvajsetih letih delovne dobe je ostala brez redne zaposlitve, saj je zaradi negativne ocene študentov niso želeli ponovno izvoliti v naziv visokošolske predavateljice, kljub temu, da študentski svet izjav posameznikov, na katere je oprl svoje mnenje, ni dodatno preveril in utemeljil oziroma njihove resničnosti ni dokazoval z listinsko dokumentacijo. Navaja, da se je posledično morala s 1. novembrom 2009 prijaviti na Zavod za zaposlovanje kot brezposelna oseba, saj so bile njene prošnje za delo brez ustreznega naziva neuspešne. Tako povzročena škoda je močno vplivala na njeno finančno in duševno stanje. Poleg navedenega se je morala predčasno upokojiti, kar pomeni, da tudi kot upokojenka prejema znatno nižjo pokojnino, kot bi ji pripadala kot upokojeni visokošolski predavateljici.

7. Glede na pojasnjeno pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s temi navedbami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala. Revidentka namreč ni izkazala, da zaradi posledic izpodbijane sodbe ne bi mogla več opravljati drugega dela v okviru svoje izobrazbe in delovnih izkušenj. Dejstvo, da ima, ker se je predčasno upokojila, nižjo pokojnino, pa tudi ni zelo huda posledica v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj to ni neposredna posledica izpodbijanega akta.

8. Glede na obrazloženo revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).