Jedro

Trditve, da je dolgovani znesek delno poravnal in se glede preostanka z upnikom dogovoril, da bo le-tega plačal naknadno, so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč ne pove niti kdaj niti v kakšni višini je dolg delno poravnal. Prav tako pa ne pove, kdaj sta z upnikom sklenila dogovor o odložitvi plačila preostanka zneska, kolikšen je preostanek dolga, niti do kdaj naj bi bil ta plačan. V dokaz svojih trditev pa dolžnik tudi ni predložil niti predlagal nobenega dokaza. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zoper sklep je dolžnik pravočasno vložil ugovor. Med drugim je navedel, da je upniku res izstavil menico za znesek 710.154,00 SIT, vendar pa je nato dolgovani znesek delno poravnal, glede preostanka pa sta se z upnikom dogovorila, da ga bo plačal naknadno. Ker je sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljen (po 2. odst. 53. člena ZIZ), ga je po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine mora biti obrazložen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Ugovor dolžnika teh pogojev ne izpolnjuje. Trditve, da je dolgovani znesek delno poravnal in se glede preostanka z upnikom dogovoril, da bo le-tega plačal naknadno, so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč ne pove niti kdaj niti v kakšni višini je dolg delno poravnal. Prav tako pa ne pove, kdaj sta z upnikom sklenila dogovor o odložitvi plačila preostanka zneska, kolikšen je preostanek dolga, niti do kdaj naj bi bil ta plačan. V dokaz svojih trditev pa dolžnik tudi ni predložil niti predlagal nobenega dokaza. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Tako so razlogi, ki so pri odločanju sodišča druge stopnje na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen in sklep o izvršbi na podlagi 2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.