Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri tožniku ni podana invalidnost I. kategorije, saj je bilo na podlagi mnenja sodnega izvedenca ugotovljeno, da ga osebnostna motnja sama po sebi ne ovira pri delu, enako pa velja tudi za blago depresivno epizodo. Takšno dejansko stanje je sodni izvedenec ugotovil na podlagi medicinske dokumentacije, saj se tožnik kljub večkratnemu vabilu na osebni pregled ni odzval.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 6. 2. 2008 in št. ... z dne 11. 10. 2007 in da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti ter prizna pravica do invalidske pokojnine. Obenem je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.
Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da v socialnih sporih velja načelo materialne resnice in da bi zaradi tega sodišče moralo ugotoviti resnično stanje stvari glede tožnikovega zdravstvenega stanja. V tem primeru bi tudi izvedenec moral tožnika osebno pregledati in v njegovem zdravstvenem kartonu vpogledati vso medicinsko dokumentacijo. Tožnik je bil zelo slabega zdravstvenega stanja in ni mogel osebno priti na osebni pregled. Sodišče je izdalo sodbo preuranjeno, saj ni upoštevalo, da je bil tožnik v času zadevnega socialnega spora večkrat hospitaliziran in tudi ni imel možnosti priti v Slovenijo.
Pritožba ni utemeljena.
Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Drugih kršitev pa pritožba niti ne navaja. Sodišče prve stopnje je sodbo temeljito in ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.
V izvedenih dokazih in sicer v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca psihiatra, ki ga je tudi zaslišalo, je sodišče prve stopnje imelo dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in do I. kategorije invalidnost, ki je definirana v 1. alineji 2. odstavka 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1).
Izvedenec je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča strokovno prepričljivo obrazložil tožnikovo zdravstveno stanje, vrsto in težo njegovega obolenja. Na podlagi dokumentacije v upravnem in sodnem spisu, je izvedenec ugotovil, da gre pri tožniku za osebno motenost in glede na terapijo, ki jo je prejemal, za blago ali začasno depresijo, medtem, ko za mešano shizofrensko in čustveno psihozo ni bil zdravljen oziroma ni dokumenta, ki bi to diagnozo potrjeval ter zaključil, da njegova delovna zmožnost ni okrnjena. Po mnenju izvedenca osebnostna motnja sama po sebi ne ovira ljudi pri delu in sama po sebi ne predstavlja invalidnosti. Enako pa je menil tudi glede zmerne depresivne epizode. Potem, ko je bil izvedenec še zaslišan, pa je dodatno pojasnil, da delo pomožnega delavca v gradbeništvu ni umsko in psihofizično prezahtevno za tožnika.
Vsa navedena dejstva je izvedenec sicer res ugotavljal samo na podlagi medicinske dokumentacije, ker se tožnik kljub večkratnemu vabilu na osebni pregled ni odzval. Razlogom, zakaj se tožnik ni odzval vabilu, sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo, prav tako pa so tudi pritožbene navedbe, da je bil tožnik zelo slabega zdravstvenega stanja in se zato ni mogel odzvati vabilu na osebni pregled, neutemeljene. Povsem enake razloge je tožnik navajal že v postopku pred sodiščem prve stopnje, čeprav prvič šele v vlogi 13. 9. 2010, ne da bi za takšne navedbe predložil kakršnokoli medicinsko dokumentacijo. Kljub pozivu na naroku 4. 11. 2010, naj tožnik, v kolikor obstaja kakršnakoli medicinska dokumentacija o njegovem zdravstvenem stanju, le-to v roku 30 dni predloži, tudi tega ni storil. Tako, da je neutemeljeno sklicevanje pritožbe na to, da je bil v času tega postopka večkrat hospitaliziran in zelo slabega zdravstvenega stanja, ker teh okoliščin ni z ničemer dokazal, ne pred sodiščem prve stopnje, niti sedaj v pritožbi. Glede zmožnosti prihoda pa je tudi sodni izvedenec na podlagi dejstva, da se je udeležil obravnave, ocenil, da je sposoben prihoda.
Na podlagi razpoložljive dokumentacije je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo tožnikovo zdravstveno stanje in razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o njegovi delovni zmožnosti kot podlagi za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja oziroma pravice do invalidske pokojnine. Pritožba neutemeljeno vztraja, da bi bilo potrebno vpogledati še medicinsko dokumentacijo v BIH, pri čemer katero dokumentacijo naj bi se vpogledalo in kaj naj bi iz nje izhajalo, sploh ne navaja.
Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.