Jedro

Pogoji iz prve, druge in tretje alineje 2. odstavka 2. člena ZPŠOIRSP so postavljeni kumulativno in ker tožnik pogoja iz 1. alineje 2. odstavka 2. člena zakona ne izpolnjuje, je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Tožnik v pritožbi in tožbi tudi ne oporeka ugotovljenim dejstvom, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje in da ni bil sprejet v državljanstvo. To pomeni, da med strankama niti ni sporno, da tožnik ne izpolnjuje pogoja, da bi bil upravičen do odškodnine po 1. odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Ljubljana je na podlagi 8. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (Uradni list RS, št. 99/13, v nadaljevanju: ZPŠOIRSP), v upravni zadevi določitve denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, na zahtevo A.A., odločila, da se zahteva A.A., roj. ... 1. 1949 za določitev denarne odškodnine za škodo povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, zavrne. V obrazložitvi prvostopensjkega akta je navedeno, da ZPŠOIRSP v 2. členu določa, kdo so upravičenci do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. In sicer se pravica do povračila škode, nastale zaradi izbrisa prizna tistim osebam (1. kategorija), ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva in so po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobili dovoljenje za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih (Ur. list RS, št. 1/91-1, 44/97, 50/98 – odločba US in 14/99 – odločba US), Zakonu o tujcih (Ur. list RS, št. 64/09 – uradno prečiščeno besedilo), Zakonu o tujcih (Ur. list RS, št. 50/11 in 57/11 – popr.), Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Ur. list RS. št. 76/10 – uradno prečiščeno besedilo) ali Zakonu o začasnem zatočišču (Ur. list RS, št. 20/97, 94/2000 – odločba US, 67/02, 2104 – ZPNNVSM, 65/05 – ZZRO) ali so bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije.

2. V 2. odstavku 2. člena ZPŠOIRSP je določena druga kategorija upravičencev in sicer so do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva upravičeni tudi tisti, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva in so po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva in pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusov državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 50/10 – ZUSDDD) vložili vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih (Uradni list RS št. 1/91-1, 44/97, 50/98 – odločba US in 14/99 – odločba US), ZTuj-1, Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99, 54/2000 -odločba US, 64/01 in 36/03 – odločba US) ali ZZRO, ali vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije in je bila njihova vloga zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, razen v primeru, če je bila vloga zavrnjena zaradi nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo Republike Slovenije, mednarodne odnose ali izvrševanja kaznivih dejanj v skladu z določbami Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. L. RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo), Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-1, 44/97, 50/98 – odločba US in 14/99-odločba US), ZTuj-1, ZTuj-2 ali obstoja razlogov iz 3. člena Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99, 54/2000 -odločba US, 64/01 in 36/03 – odločba US) ali je bil postopek ustavljen zaradi nesodelovanja stranke pri ugotavljanju teh razlogov, in če je oseba v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočnosti odločbe ali sklepa iz prejšnje alineje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živela.

3. V skladu z določbami ZPŠOIRSP je upravna enota pri vpogledu v uradne evidence (register stalnega prebivalstva, register tujcev in register državljanstev) ugotovila, da je bil A.A. izbrisan iz registra stalnega prebivalstva Slovenije dne 26. 2. 1992, vendar po izbrisu ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Sloveniji niti ni bil sprejet v državljanstvo Slovenije, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev iz 1. odstavka 2. člena ZPŠOIRSP (1. kategorija). Iz vpogleda v uradno evidenco register tujcev je bilo ugotovljeno, da je dne 4. 4. 2013 vložil vlogo za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi ZUSDDD in da je bila vloga zavržena s sklepom Upravne enote Ljubljana št. 214-5187/2013, z dne 10. 6. 2013. Drugi odstavek 2. člena ZPŠOIRSP med drugim določa, da je upravičenec do povračila škode zaradi izbrisa tudi oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in je pred uveljavitvijo ZUSDDD (Uradni list RS, št. 50/10) vložila vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje in je bila ta vloga zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen. Navedeni zakon je stopil v veljavo dne 24. 7. 2010, A.A. pa je vlogo za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje vložil dne 4. 4. 2013, kar je po uveljavitvi navedenega zakona. Iz registra tujcev in iz registra državljanstev je nadalje razvidno, da ni bila vložena nobena vloga za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji na drugi zakonski podlagi niti ni bila nikoli vložena vloga za pridobitev državljanstva Slovenije. Iz navedenega izhaja, da tujec ne izpolnjuje pogoja iz 2. odstavka 2. člena ZPŠOIRSP (II. kategorija) in ni upravičen do povračila škode na podlagi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije.

4. Na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev upravni organ ugotavlja, da A.A. ne spada v nobeno kategorijo upravičencev do povračila škode, ki jih določa ZPŠOIRSP, saj ne izpolnjuje pogojev določenih v 2. členu ZPŠOIRSP in ni upravičen do povračila škode povzročene z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva, zato je upravni organ odločil tako kot izhaja iz 1. točke te odločbe. Upravni organ je o zadevi odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, skladno s prvo in drugo točko prvega odstavka 144. člena ZUP. Upravni organ je dejansko stanje v celoti ugotovil na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana in na podlagi uradnih podatkov iz uradnih evidenc, ki jih ima organ.

5. Z drugostopenjskim aktom je ministrstvo pritožbo tožnika zavrnilo. V povzemanju pritožbe ministrstvo navaja, da se pritožnik z ugotovitvijo organa prve stopnje, da do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ni upravičen, ne strinja, zaradi česar odločbo organa prve stopnje izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je v Republiki Sloveniji živel 24 let, da je bil poročen s slovensko državljanko, s katero ima hčerko, da je imel slovensko osebno izkaznico in potni list ter da je 20 let živel v izredno težkih razmerah v izgnanstvu, v zbirnem centru, brez osebnih dokumentov, vozniškega dovoljenja in ločen od hčerke Slovenke. Glede na to, da je 24. 6. 2013 izpolnil obrazec, plačal takso, poslal življenjepis in obrazložitev, ne ve, zakaj se organ prve stopnje izgovarja na zapoznelost njegove vloge. Upa, da bo pritožbeni organ imel razumevanje in popravil storjene nezakonite napake.

6. V obrazložitvi drugostopenjske odločbe pa ministrstvo navaja, da je odločitev organa prve stopnje pravilna, zakonita in utemeljena v prvem, drugem in četrtem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP. Ministrstvo ugotavlja, da je pritožnik dne 30. 10. 2013 po elektronski pošti na podlagi 8. člena ZPŠOIRSP vložil zahtevo za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku za škodo, ki mu je bila povzročena z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Upravičenci do povračila škode, povzročene zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, so določeni v 2. členu ZPŠOIRSP, pri čemer, kot izhaja iz navedene določbe, do povračila škode niso upravičeni vsi izbrisani. ZPŠOIRSP v 2. členu določa dve kategoriji upravičencev do povračila škode. Tožnik je sicer bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, vendar pa po izbrisu v Republiki Sloveniji ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje niti ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije. Glede na navedeno je organ prve stopnje pravilno ugotovil, da pritožnik ne sodi v prvo kategorijo upravičencev do povračila škode, povzročene zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, določeno v prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.

7. Prav tako je organ prve stopnje na podlagi podatkov iz evidence o dovoljenjih za prebivanje in registra državljanstev, vodenega na podlagi 32. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07-UPB2) pravilno ugotovil tudi, da si je pritožnik po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva status v Republiki Sloveniji prvič poskušal urediti šele dne 4. 4. 2013, ko je pri organu prve stopnje vložil vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD. Vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje je bila, kot je organ prve stopnje prav tako pravilno ugotovil na podlagi podatkov iz evidence o dovoljenjih za prebivanje, s sklepom organa prve stopnje št. 214-5187/2013 z dne 10. 6. 2013 zavržena. Organ prve stopnje je tako pravilno ugotovil, da je pritožnik vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil po uveljavitvi ZUSDDD-B, ki je začel veljati dne 24. 7. 2010 ter da tako ne sodi tudi v drugo kategorijo upravičencev do povračila škode, povzročene zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, določeno v drugem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP. Druga kategorija upravičencev, določena v drugem odstavku 2. člena, so izbrisani, ki so si v Republiki Sloveniji po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva v Republiki Sloveniji poskušali urediti status tako, da so vložili vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje (na podlagi Zakona o tujcih iz leta 1991, Zakona o tujcih iz leta 1999, Zakona o začasnem zatočišču ali Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, pred novelo tega zakona iz leta 2010) ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, pa je bila njihova vloga zavrnjena, zavržena ali je bil postopek s sklepom ustavljen. Za priznanje statusa upravičenca druge kategorije pa sta z ZPŠOIRSP, poleg pogoja vložene vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, kumulativno določena še dva pogoja in sicer, da je bila ta vloga vložena pred uveljavitvijo ZUSDDD-B, ki je začel veljati dne 24. 7. 2010 (vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije je torej morala biti vložena pred 24. 7. 2010) in da je oseba v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočne odločbe oziroma sklepa, s katerim je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrnjena, zavržena ali postopek ustavljen, v Republiki Sloveniji tudi dejansko živela. Za pritožnika je organ prve stopnje, kot je bilo že navedeno, na podlagi podatkov iz evidence o dovoljenjih za prebivanje in registra državljanstev pravilno ugotovil, da pritožnik v Republiki Sloveniji po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ni nikoli vložil, vložil pa je vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje in sicer dne 4. 4. 2013, torej po 24. 7. 2010, ko je začel veljati ZUSDDD-B. Ker je pritožnik vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil po uveljavitvi ZUSDDD-B, torej ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih pogojev za priznanje statusa upravičenca druge kategorije iz prve alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, to je pogoja vložene vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje pred uveljavitvijo ZUSDDD-B. 8. Nadalje ministrstvo pojasnjuje, da pritožnikovo pravico do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva izključuje tudi četrti odstavek 2. člena ZPŠOIRS. V navedeni določbi ZPŠOIRSP določa, da se pravica do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ne prizna osebi, ki je bila, tako kot pritožnik, izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in mu je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, vložena na podlagi zakona, ki ureja status državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, tako kot pritožniku, zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen po uveljavitvi ZUSDDD-B, torej na podlagi ZUSDDD. Pritožnik je namreč vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil na podlagi ZUSDDD in na podlagi tega zakona je bila njegova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tudi zavržena. Tudi v kolikor bi bila pritožniku pred tem zavrnjena ali zavržena vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, vložena na drugih pravnih podlagah, določenih v drugi alineji drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP in torej ne na podlagi ZUSDDD ali bi bil postopek ustavljen oziroma bi mu bila zavrnjena ali zavržena vloga za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ali bi bil ta postopek ustavljen, pritožnik zaradi četrtega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ne bi bil upravičen.

9. Tožnik je vložil tožbo na odločitev upravne enote Slovenije zaradi zavrnitve odločbe o denarni odškodnini za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. V tožbi pravi, da v stanju, v kakršnem je bil, ni uspel dobiti nobene informacije v zvezi z izbrisanimi.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po določbi 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče ugotavlja, da v tem primeru lahko v celoti sledi utemeljitvi izpodbijanega akta, ki jo je dopolnil drugostopenjski organ s tem, ko je v zadnjem odstavku na strani 3 drugostopenjske odločbe še bolj jasno, kot je to storil prvostopenjski organ, tožniku, obširneje pojasnil, da bi moral tožnik vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložiti pred dnem uveljavitve ZUSDDD-B, to je pred dnem 24. 7. 2010 (prva alineja 2. odstavka 2. člena ZPŠOIRSP), tožnik pa je to storil prepozno in sicer dne 4. 4. 2013. Temu dejstvu tožnik niti ne oporeka, ampak v tožbi navaja, da zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja ni mogel dobiti nobene relevantne informacije glede uveljavljanja pravic zaradi izbrisa. Sodišče utemeljitvi tožene stranke dodaja, da je argument tožnika, da je bilo njegovo zdravstveno stanje krivo za zamudo, novo dejstvo, ki ga tožnik v pritožbi ni navedel. Tožnik je v pritožbi navajal zgolj to, da ni dobil nobene informacije o pristojnih organov, ampak, da je šlo zgolj za lažne obljube, sume korupcije in da je sam smatral, da ima državljanstvo, ker je imel osebno izkaznico in potni list. Ni pa v upravnem postopku pred upravnim organov navajal, da zaradi zdravstvenega stanja ni mogel uveljavljati svojih pravic. Tožnik pa v upravnem sporu ne sme navajati novih dejstev, če je imel možnost to storiti že v upravnem postopku, saj je upravni spor namenjen sodni presoji zakonitosti upravnega akta (3. odstavek 20. člena ZUS-1). Zato sodišče tega tožbenega argumenta ni smelo upoštevati. Poleg tega ga je tožnik postavil zelo pavšalno, saj za svoje navedbe ni predložil oziroma ni predlagal nobenih dokazov. Slednje sodišče upošteva zaradi tega, ker je Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v sodbi v zadevi Kurić and Others v. Slovenia, na katero namiguje tožnik v pritožbi, sicer načeloma določilo obveznost države Slovenije, da uredi odškodninsko shemo za odpravo posledic nezakonitega izbrisa.1 Vendar pa iz te sodbe ne izhaja, da mora odškodnina pripadati vsakomur, ki je bil izbrisan, ne glede na okoliščine v zvezi z izbrisom in odhodom izbrisanega iz Slovenije. Iz odstavka 292. obrazložitve sodbe ESČP v zadevi Kurić tako na primer izhaja, da dva pritožnika nista izkazala statusa žrtve izbrisa, ker v obdobju po izbrisu nista na noben način izkazala volje oziroma interesa, da bi živela v Sloveniji in nista podala nobene ustrezne vloge, s katero bi hotela urediti pravni naslov za prebivanje v Sloveniji. V konkretnem primeru je tožniku sicer bila njegova vloga za dovoljenje za stalno prebivanje zavržena (druga alineja 2. odstavka 2. člena ZPŠOIRSP), vendar pa so pogoji iz prve, druge in tretje alineje 2. odstavka 2. člena tega zakona postavljeni kumulativno in ker tožnik pogoja iz 1. alineje 2. odstavka 2. člena zakona ne izpolnjuje, je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita glede neizpolnjevanja pogoja iz 2. odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.

12. Tožnik v pritožbi in tožbi tudi ne oporeka ugotovljenim dejstvom, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje in da ni bil sprejet v državljanstvo. To pomeni, da med strankama niti ni sporno, da tožnik ne izpolnjuje pogoja, da bi bil upravičen do odškodnine po 1. odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.

13. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).