Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Mladoletni tožnik je od toženke zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel dne 16. 12. 2010, ko mu je spodrsnilo na poledenelem in spolzkem parkirišču pred Hotelom ... (v lasti toženkinega zavarovanca) in je padel, čeprav je hodil počasi, previdno in je bil primerno obut. Toženka je ugovarjala, da je bilo parkirišče na dan škodnega dogodka očiščeno, kot se lahko pričakuje glede na vremenske razmere. Njen zavarovanec je parkirišče ustrezno čistil, solil in posipaval, neživljenjsko pa je pričakovati, da bi bila pohodna površina v zimskem času očiščena do zadnjega centimetra. Prav tako je glede na zimski čas potrebna pazljivost uporabnikov samih, zato bi bilo zavarovančevo opozarjanje na ledene ploskve nesmiselno.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je toženka tožniku odgovorna za nastalo škodo. Ugotovilo je, da se je mladoletni tožnik (star 13 let) dne 16. 12. 2010 zvečer okoli 19.00 ure vračal skupaj z mamo in mlajšim bratom s prireditve v ... k avtomobilu na parkirišče Hotela .... Parkirišče ni bilo ograjeno in je bilo dostopno vsakomur, ne le zavarovalčevim obiskovalcem. Ko se je umikal mimovozečemu avtomobilu, je na ledeni ploskvi nenadoma padel in se poškodoval (udarec glave). Parkirišče ni bilo posuto s peskom ali soljo, na mestu padca so bile večje ledene ploskve. Zavarovanec je imel dovolj časa, da bi očistil parkirišče in te ledene ploskve odstranil, saj je v obdobju od 12. 12. 2010 do 16. 12. 2010 zapadlo le 14. 12. 2010 1 cm novega snega. Zavarovanec je sicer imel organizirano zimsko službo za čiščenje parkirišča, za čiščenje so skrbeli tudi zaposleni. Mladoletni tožnik je bil v času padca obut v zimske škornje (gojzarje) in je bil previden, bilo je že temno, parkirišče pa je bilo osvetljeno. K vozilu se ni vračal po isti poti. Ledenih ploskev na parkirišču ni pričakoval in jih kljub solidni vidljivosti ni videl. Toženka ni dokazala, da je bilo na dan škodnega dogodka zavarovančevo parkirišče tako očiščeno, da na njem ne bi bilo ledenih ploskev in da bi bilo posuto s soljo. Ni sicer življenjsko pričakovati, da bo očiščen vsak centimeter parkirišča, vendar pa so bile na parkirišču večje ledene ploskve, ki bi jih toženkin zavarovanec moral odstraniti, zato je mladoletnemu tožniku odgovoren za škodo, nastalo zaradi padca (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano vmesno sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. Navedlo je, da fotografije v spisu potrjujejo obstoj večjih ledenih ploskev na mestu padca, toženka pa ni dokazala, da je bilo na dan škodnega dogodka parkirišče tako očiščeno, da na njem ni bilo ledenih ploskev. Pritožbene navedbe, da na parkirišču v času škodnega dogodka ni bilo nobenih ledenih ploskev, temveč so bili le manjši koščki ledu, niso podprte z nobenim izvedenim dokazom in so v nasprotju s stanjem, prikazanim na fotografijah. Pritožbeno izpostavljena sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 18274/2007 pa z obravnavano zadevo ni primerljiva.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila toženka. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanja: „Ali je odločitev sodišča druge stopnje o obstoju toženkine odškodninske odgovornosti materialnopravno pravilna?“ Navaja, da gre za odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev enotne uporabe prava in razvoj prava preko sodne prakse, glede tega pa odločitev tudi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 353/2009 z dne 23. 8. 2012. Toženka pritrjuje dejanskim zaključkom nižjih sodišč in ugotovitvi, da so bile na parkirišču zaplate letu. Vendar pa je iz fotografije razvidno, da je bilo parkirišče zelo dobro očiščeno, obstoj nekaj manjših zaplat ledu pri sicer popolnoma očiščenem parkirišču v zimskih razmerah pa še ne pomeni, da toženkin zavarovanec ni s profesionalno skrbnostjo poskrbel za čiščenje parkirišča in da je krivdno odgovoren za padec mld. tožnika. Tožnik na zaplate ledu ni bil pozoren, v zimskih razmerah pa so posamezne zaplate ledu oziroma poledica običajen pojav in je zato potrebna razumna mera skrbnosti in previdnosti pri pešcih. Zahteva, da na parkirišču v zimskih razmerah in pri temperaturah pod ničlo ne sme biti nobene ledene zaplate je pretirana.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanja, izpostavljenega v toženkinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.