Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in tehtno obrazložilo, da obsojeni ne izpolnjuje enega izmed formalnih pogojev za nadomestitev kazni zapora z zaporom „ob koncu tedna“. Iz registra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije namreč izhaja, da obsojeni ni zaposlen, saj je obvezno zdravstveno zavarovan na način, da si sam plačuje zavarovanje.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obsojenega F.B. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom V Kr 29899/2012 z dne 20. 2. 2017 zavrnilo predlog zagovornika obsojenega F.B. za izvršitev kazni zapora dveh leti in šest mesecev, ki je bila obsojencu izrečena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 29899/2012 z dne 18. 4. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 29899/2012 z dne 19. 3. 2015, z zaporom „ob koncu tedna“.

2. Proti temu sklepu se je pritožil obsojenčev zagovornik zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in obsojenemu izvršitev izrečene zaporne kazni nadomesti z zaporom ob koncu tedna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornik v pritožbi navaja, da je obsojenec od dne 25. 11. 2016 redno zaposlen pri gospodarski družbi P. d.o.o., katere zakoniti zastopnik je njegov sin A.B. Zaposlen je na delovnem mestu „prodajalec na terenu“, za nedoločen čas in s polnim delovnim časom, delo pa je nastopil dne 1. 12. 2016. Navedeno dokazuje pogodba o zaposlitvi, ki jo je predložil. Obsojenemu se obeta donosen posel z ruskimi investitorji, vreden cca. 50 milj. EUR in realizacija tega posla bi zanj in njegovo družino predstavljala dolgoročno preskrbljenost. Osebnostno je urejen in mu je mogoče zaupati, da predlaganega načina prestajanja zaporne kazni ne bo zlorabil (prvi odstavek 12. člena ZIKS-1). Spremenil je svoje vrednote in vedenjske vzorce ter se pri njem že kažejo znaki resocializacije. Izpolnjuje torej vse pogoje za nadomestitev kazni zapora s predlaganim načinom izvršitve.

5. Z navedenimi pritožbenimi izvajanji zagovornik ne more ovreči pravilnosti napadenega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo in tehtno obrazložilo, da obsojeni ne izpolnjuje enega izmed formalnih pogojev za nadomestitev kazni zapora z zaporom „ob koncu tedna“ (točka 10 obrazložitve). Iz registra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) namreč izhaja, da obsojeni ni zaposlen, saj je obvezno zdravstveno zavarovan na način, da si sam plačuje zavarovanje in sicer že od 7. 12. 2010 dalje. Skladno z 12. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) pa mora obsojeni v času podaje vloge za alternativno izvršitev kazni zapora z zaporom „ob koncu tedna“ biti zaposlen v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, kar pa obsojenec glede na podatke registra ZZZS, ni.

6. Glede na navedeno je pogodba o zaposlitvi obsojenega v družbi P. d.o.o., na katero se je sklicuje pritožba in na katero se je skliceval obsojenec v predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora, zgolj formalna, saj obsojeni glede na podatke registra ZZZS ni sklenil delovnega razmerja v skladu s predpisi o delovnih razmerjih. Navedeno sodišče prve stopnje pravilno zaključuje na osnovi podlage za obvezno zdravstveno zavarovanje obsojenca št. 48, ki zajema osebe z drugimi prihodki in s stalnim prebivališčem v RS, če niso zavarovane iz drugega naslova (ZZ: člen 15/20 - Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ZZVZZ-NPVB25).

7. Sodišče prve stopnje je presojalo tudi smotrnost izvršitve kazni zapora s tako imenovanim „vikend zaporom“ po tretjem odstavku 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B) in ugotovilo, da se objektivne in subjektivne okoliščine obsojenca niso spremenile od tedaj, ko je podal prvi predlog za naveden način izvršitve kazni zapora, o katerem je bilo odločeno s sklepom V Kr 29899/2012 z dne 19. 1. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča II Kp 29899/2012 z dne 19. 5. 2016, s katerim je bil predlog zavrnjen.

8. Glede na obrazloženo in ker pritožba vztraja pri navajanju okoliščin za katere je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ne dajejo podlage za ugoditev predlogu za izvršitev kazni zapora z zaporom „ob koncu tedna“, je pritožba zagovornika obsojenca, vložena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, neutemeljena.

9. Napadeni sklep je torej pravilen in zakonit in zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku).

10. Izrek o plačilu sodne takse je posledica neuspele pritožbe, sodno takso pa je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi Zakona o sodnih taksah in po tar. št. 74012 Taksne tarife.