Jedro

Ker je bila pokojninska doba, ki jo je tožnik dopolnil v Republiki Sloveniji, že upoštevana pri priznanju pravice do invalidske pokojnine v Bosni in Hercegovini, tožnik na podlagi iste dobe pri tožencu ne more pridobiti drugačne pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 25. 2. 2014 in št. ... z dne 20. 7. 2013 ter da se tožniku prizna pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V njej navaja, da mu kljub dopolnitvi 65 let starosti, tožena stranka ne plačuje sorazmernega dela pokojnine za delovno dobo, ki jo je prebil v Republiki Sloveniji v trajanju 3 leta, 8 mesecev in 22 dni. Tožnik smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni ter mu prizna pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 25. 2. 2014, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 20. 7. 2013. Z omenjeno odločbo je tožena stranka odločila, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.

6. Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja pa tudi iz listinske dokumentacije v spisu, je razvidno, da je nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH z začasno odločbo št. ... z dne 17. 10. 1997 tožniku priznal pravico do invalidske pokojnine za čas od 18. 9. 1996 dalje. Dokončna odmera pa je bila opravljena z odločbo z dne 4. 4. 2007. Na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Sporazum, Ur. l. RS, št. 10/2008, 3/2011) je bil voden postopek za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine (37. člen Sporazuma). Z odločbo št. ... z dne 18. 9. 2012, ki je bila potrjena z dokončno odločbo št. ... z dne 16. 2. 2010, je bil tožnikov zahtevek za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine zavrnjen. Skladno z drugim odstavkom 37. člena Sporazuma je obveznost plačevati dajatve (invalidsko pokojnino) ostala na državi pogodbenici, ki je prva priznala pravico do invalidske pokojnine.

7. Tožnik je 1. 3. 2010 vložil novo zahtevo za priznanja tokrat pravice do starostne pokojnine, pri čemer je bil njegov zahtevek s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 18. 1. 2011, ki je bila potrjena z drugostopenjsko odločbo št. ... z dne 17. 2. 2011, zavrnjen. Tožnik je 16. 1. 2013 ponovno pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH vložil zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Z izpodbijanima odločbama je bil njegov zahtevek ponovno zavrnjen.

8. Tudi po stališču pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji po Sporazumu, da bi se tožniku priznala pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine. Bistveno je namreč dejstvo, da je bila tožniku z upoštevanjem slovenske pokojninske dobe priznana pravica do invalidske pokojnine v BIH, medtem ko je bila z dokončno in pravnomočno odločbo že tudi odločeno, da tožnik ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine in da torej obveznost izplačevanja le-te ostaja na nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BIH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri toženi stranki ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev. S tem v zvezi tudi utemeljeno opozarja na sodbo Vrhovnega sodišča RS(1). Iz sodbe izhaja, da v primeru, če je na podlagi 20. in 22. člena Sporazuma z BIH zavarovancu priznana pravica do pokojnine na podlagi seštevanja zavarovalnih dob, pri nosilcih zavarovanj obeh podpisnic Sporazuma, pri posameznem nosilcu zavarovanja na podlagi iste zavarovalne dobe zavarovanec ne more zahtevati priznanja drugačne pokojnine. Kot je bilo že obrazloženo, je bila tožniku pri tujem nosilcu priznana pravica do invalidske pokojnine z upoštevanjem tudi zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji. Iz odločbe tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja št. ... z dne 4. 4. 2007, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa namreč izhaja, da skupna pokojninska doba znaša 34 let, 7 mesecev in 20 dni. Gre za celotno obdobje od 16. 5. 1959 do 20. 1. 1993, torej tudi obdobje, ko je bil tožnik zavarovan v Republiki Sloveniji. Upoštevaje, da mu je bila na Hrvaškem že priznana pravica do invalidske pokojnine z odločbo z dne 23. 8. 2006, ko je le-ta upoštevala, da je na Hrvaškem dopolnil 28 let, 5 mesecev in 13 dni, to pomeni, da doba, ki jo je upošteval nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH pri priznanju pravice do invalidske pokojnine (6 let, 2 meseca in 7 dni), nedvomno vključuje tudi dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji v trajanju 3 let, 8 mesecev in 2 dni. Po podatkih, razvidnih iz dokumentacije v upravnem spisu je bil namreč tožnik v Republiki Sloveniji zavarovan v času od 27. 3. 1960 do 25. 5. 1962 in v času do 26. 5. 1962 do 18. 11. 1963. Tožena stranka pa je že v odločbi z dne 18. 9. 2009 ugotavljala, da je po podatkih bosansko hercegovskega nosilca zavarovanja tožnik v BIH dopolnil 2 leti, 2 meseca in 17 dni zavarovalne dobe (gre za obdobje od 15. 10. 1992 do 31. 12. 1994). Tožnik je tako skupno dopolnil 34 let, 4 mesecev ter 2 dni pokojninske dobe, pri čemer mu je nosilec v BIH upošteval še dobo, dopolnjeno v vojski od 9. 11. 1995 dalje tako, da skupna doba znaša 34 let, 7 mesecev in 20 dni, kar je razvidno že iz citirane odločbe tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja z dne 4. 4. 2007. Glede na vloženo pritožbo, navedeni podatki, ki so razvidni iz dokumentacije v upravnem spisu, tudi niso sporni.

9. Ker je bila pokojninska doba, ki jo je tožnik dopolnil v Republiki Sloveniji že upoštevana pri priznanju pravice do invalidske pokojnine v BIH, tožnik na podlagi iste dobe ne more pridobiti drugačne pokojnine, kot je to pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

(1) glej opr. št. VIII Ips 180/2012 z dne 15. 4. 2012, VIII Ips 97/2013, itd.