Jedro

Obrazložitev sodišča prve stopnje, da ponovno zaslišanje predlagateljice ne bi privedlo do ugotovitve drugačnega dejanskega stanja, predstavlja nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno. Posledično je dejansko stanje ostalo nerazčiščeno, ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni izkazala, da je nasprotni udeleženec njo in njeno hčer zasledoval oziroma da ni šlo za naključna srečanja, pa najmanj preuranjena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V tej zadevi sodišče obravnava predlog za določitev ukrepov za zagotovitev varnosti žrtve po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Udeleženca sta nekdanja izvenzakonska partnerja. Predlagateljica ima iz prejšnje zveze dva otroka, stara 23 in 26 let, družina je živela pri nasprotnem udeležencu. Od 26. 9. 2022 se je predlagateljica s hčerjo nahajala na varni lokaciji, z vlogo z dne 29. 9. 2023 pa sodišču sporočila naslov novega stalnega prebivališča, za katerega ne želi, da se z njim seznani nasprotni udeleženec. Sin se je že prej izselil iz družinskega doma. Predlagateljica je bila1 zaposlena pri nasprotnem udeležencu.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za izrek ukrepov po ZPND2 in sklenilo, da udeleženca sama nosita stroške, ki so jima nastali v tem postopku.

3. Proti navedenemu sklepu se je zaradi bistvenih kršitev določb nepravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 22.a člena ZPND, zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožila predlagateljica. Predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču pred drugega sodnika.

Uvodoma trdi, da sodišče ni obravnavalo vseh njenih trditev in ni opravilo vseh potrebnih narokov. Narok je opravilo 27. 6. 2023 in 17. 8. 2023, na zadnjem je razpisalo narok za 3. 10. 2023, na katerem je bilo predvideno zaslišanje priče A. A. iz CSD ... Razpisani narok je bil večkrat preložen, nazadnje na 4. 1. 2024. Tudi ta na predlog pooblaščenca nasprotnega udeleženca ni bil izveden, ampak preložen za nedoločen čas. Sodišče novega naroka ni razpisalo in 18. 1. 2024 izdalo izpodbijani sklep. Zaradi neizvedenega naroka predlagateljica ni imela možnosti izjave v postopku in izvedbe dokazov. Za navedbe o novih nasilnih dejanjih, ki jih je podala po naroku 17. 8. 2023, sodišče ni izvedlo nobenega dokaza, potrebno bi bilo najmanj zaslišanje predlagateljice. Z vsem navedenim je sodišče predlagateljici odvzelo možnost izjave v postopku in kršilo določbe o obvezni izvedbi naroka. Obrazložitev sodišča, da izvedba ostalih predlaganih dokazov ne bi privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja, je nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena. Priči A. A. in B. B. s predlagateljico nista bili le v pisnem stiku, poleg tega sta bili predlagani tudi zaradi dokazovanja, da nasprotni udeleženec s CSD ne sodeluje in da še vedno nima uvida v lastno ravnanje. Predlagateljica je že med postopkom zaznala, da je sodnica naklonjena nasprotnemu udeležencu, na kar kaže tudi to, da se je postavila na stališče, da predlagateljica trditev o nasilnih dogodkih od 18. 8. 2023 dalje ni izkazala, čeprav jih ni imela možnosti potrditi s svojim zaslišanjem in zaslišanjem prič.

Tudi sicer sklepa glede dogodkov po 18. 8. 2023 ni mogoče preizkusiti zaradi pavšalnega stališča sodišča, da predlagateljica ni izkazala, da ne gre za naključna srečanja. Ker sodišče ni opravilo naroka in je že 18. 1. 2024 izdalo izpodbijani sklep, medtem ko je predlagateljica poročala o zadnjem nasilnem dogodku z dne 16. 1. 2024, ji je onemogočilo tudi dokazovanje slednjega dogodka. Predlagateljica zato v pritožbi podaja tudi trditve o novih dejstvih. Čeprav novega naslova nasprotnemu udeležencu ni razkrila, jo je 16. 1. 2024 pričakal v bližini njenega prebivališča. Ko se je s hčerjo pripeljala na parkirišče, je zapeljal za njo in parkiral tako, da sta bili ujeti med levo in desno parkirano vozilo. Ob tem jo je začel grobo in z grozečim izrazom na obrazi nadirati, naj se mu do 1. 2. 2024 opraviči, sicer bo tožil njeno hčer C. C. Predlagateljica prilaga fotografije gestikulacij in posnetek dogajanja.

Sodišče bi moralo dogajanje in ravnanja nasprotnega udeleženca presojati celovito in v kontekstu celotnega odnosa med udeležencema. Če bi izvedlo narok in predlagane dokaze o zadnjem dogodku, bi se lahko prepričalo, da nasprotni udeleženec pri predlagateljici vzbuja strah, občutek ponižanosti, nadzora, podrejenosti in da je celo izsledil njen naslov. Ob celoviti presoji bi sodišče moralo prepoznati stopnjevanje nasilnega ravnanja, ki je bilo ugotovljeno že s sklepom o prepovedi približevanja II N 221/2023 z dne 3. 3. 2023. Tudi če ne bi bilo drugih dejanj, je zmotna ocena, da elektronska sporočila, poslana od vključno 19. 3. 2023 dalje, ne predstavljajo nasilja, ki je pri predlagateljici povzročilo občutek ujetosti, podrejenosti, nemoči in strahu. Sodišče bi moralo sporočila z dne 11. 4. 2023, 20. 4. 2023, 24. 4. 2023 in 3. 5. 2023 obravnavati enotno. Iz njihove vsebine izhaja, da nasprotni udeleženec skuša najprej na manipulativen način predlagateljico nagovoriti, naj se vrne k njemu. Ker ni uspešen, zahteve spremeni v grožnje in nenazadnje v zlorabo svojega položaja delodajalca. Predlagateljica se je utemeljeno bala, da ne bo imela sredstev za življenje, če ji nasprotni udeleženec, ki je v nasprotju z dosedanjo prakso začel zahtevati oseben podpis plačilne liste, sploh ne bo izplačal nadomestil za bolniško. Sodišče bi moralo upoštevati tudi, da je bila grožnja, da plače ne bo prejela, že predmet postopka II N 221/2022. Delodajalec nima pravice delavca, ki je v bolniškem staležu, pozivati na oseben podpis plačilnih list. Tudi razlogov za nadzor bolniškega staleža ni bilo, saj nasprotni udeleženec ve, da predlagateljica čaka na ortopedsko operacijo in ji je svetovano gibanje. Zmotno je tudi stališče sodišča, da je sprejemljivo, da nasprotni udeleženec predlagateljici pošilja ljubezenska sporočila s pričakovanjem še ene priložnosti za skupno življenje. Objektivno gledano so sporočila žaljiva, grozeča in manipulativna. O manipulativnosti nasprotnega udeleženca so izpovedale tudi priče. Sodišče ni upoštevalo, da je predlagateljica že v postopku II N 221/2022, ki je tekel zaradi podobnih sporočil, jasno povedala, da jih ne želi. Poleg tega bi sodišče moralo upoštevati, da je predlagateljica žrtev dolgoletnega psihičnega in fizičnega nasilja in potrebuje mir in zaščito pred nadaljnjimi zlorabami bivšega partnerja.

Dokazna ocena prič, ki jih je predlagal nasprotni udeleženec, ne prestane logične presoje. Sodišče je prezrlo, da priče niso imele vpogleda v intimno družinsko življenje udeležencev, čeprav so zatrjevale dobro poznavanje nasprotnega udeleženca. Poleg tega je D. D. izpovedoval o ignoranci, omalovaževanju in ostalih oblikah pasivne agresije, ne le nad predlagateljico, temveč nad vsemi navzočimi.

Zaključek sodišča, da nasprotni udeleženec ni nasilen je v diametralnem nasprotju z uvodno ugotovitvijo sodišča, da je predlagateljica več kot s stopnjo verjetnosti izkazala, da je nasprotni udeleženec v preteklosti nad njo izvajal psihično nasilje, kar je izčrpno obrazloženo v sklepu Okrožnega sodišča v Krškem II N 221/2022 z dne 3. 3. 2023. 4. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Opozarja, da tudi novi nasilni dogodki, o katerih je poročala predlagateljica, objektivno ne dosegajo intenzitete, ki se zahteva za odreditev ukrepov po ZPND. Tudi pravica do izjave ni bila kršena, ker sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov. Poleg tega zaslišanje delavk CSD ne bi v ničemer doprineslo k razjasnitvi dejanskega stanja, ker bi vedeli povedati le to, kar jima je povedala predlagateljica. Sodišče je postopalo v skladu s sodno prakso, ki je v nadaljevanju odgovora na pritožbo povzeta.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Primarni cilj določitve ukrepov po 19. členu ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja. Ravno zaradi nujnosti in prednostne obravnave zadeve sodna praksa dopušča nižji dokazni standard, zaradi česar sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov udeležencev postopka, izvesti mora tiste, na podlagi katerih bo ob upoštevanju nižjega standarda materialne resnice možno dokazno oceniti utemeljenost predloga. Neizvedba dokaza z zaslišanjem priče A. A. zato sama po sebi še ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND.

7. Tudi postopanje sodišča prve stopnje, ki je (po več preložitvah) že razpisan narok za dne 4. 1. 2024 na predlog nasprotnega udeleženca 18. 12. 2023 le preklicalo in ne preložilo, nato pa 18. 1. 2024 izdalo izpodbijani sklep, ima podlago v določbah ZPP (prim. četrti odstavek 329. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND). Odločitve o razpisu in preklicu naroka se namreč nanašajo na vodstvo postopka.

8. Utemeljeno pa pritožnica opozarja, da zaradi neopravljenega naroka ni imela možnosti izjave v postopku glede (novih) zatrjevanih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca v obdobju od zadnjega naroka (17. 8. 2023) do izdaje izpodbijanega sklepa, ki jih je opisala v pripravljalnih vlogah z dne 3. 10. 2023, 27. 11. 2023 in 17. 1. 2024 in zanje predložila oziroma predlagala več dokazov. Ker ji je bilo onemogočeno dokazovanje obstoja novih zatrjevanih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da ponovno zaslišanje predlagateljice ne bi privedlo do ugotovitve drugačnega dejanskega stanja, predstavlja nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno. Posledično je dejansko stanje ostalo nerazčiščeno, ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni izkazala, da je nasprotni udeleženec njo in njeno hčer zasledoval oziroma da ni šlo za naključna srečanja, pa najmanj preuranjena.

9. Ker je treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti že zaradi procesne kršitve, se pritožbeno sodišče ne bo podrobneje opredeljevalo glede očitkov o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja (dokazna ocena izpovedb prič) in zmotni uporabi materialnega prava. Glede slednjega le dodaja, da je materialno pravno stališče sodišča prve stopnje, da je treba za izrek ukrepov po ZPND ugotoviti, ali je bila presežena meja med konfliktnimi položaji, ki naj jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov rešujejo sami, in položaji, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, marveč v resnici za to, da so žrtve nasilnih dejanj ter gre za takšno raven nasilja, da je poseg države glede na okoliščine primera nujen, pravilno. Da pa se to lahko ugotovi, je treba zatrjevana ravnanja nasprotnega udeleženca, s katerimi predlagateljica utemeljuje psihično in ekonomsko nasilje ter zalezovanje, presojati kot celoto.3

10. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi zvezi z 42. členom ZNP-1 ter prvim odstavkom 22.a člena ZPND). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje izvede dodatne dokaze v obsegu, ki bo potreben, da se s stopnjo verjetnosti potrdi obstoj odločilnih dejstev.

11. Predlagateljica je v pritožbi v zvezi s predlogom za razveljavitev sklepa in vrnitvijo zadeve v ponovno odločitev predlagala, da zadevo obravnava druga sodnica. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da razlogov za to, da bi ob vrnitvi zadeve v nov postopek odredilo, naj zadevo obravnava drug sodnik/sodnica, ni našlo (356. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND). Opustitev izvedbe že razpisanega naroka in sprejem pisne izjave nasprotnega udeleženca, ki ni želel biti zaslišan4, še ne predstavlja pristranskega odnosa sodnice do nasprotnega udeleženca. Dejstvo, da nasprotni udeleženec odklanja svoje zaslišanje in upravičenost razlogov za to, pa morajo biti ustrezno upoštevani v celoviti dokazni oceni (8. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je utemeljena na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND.

1 Iz podatkov v spisu izhaja, da je 19. 7. 2023 odpovedala pogodbo o zaposlitvi. 2 Predlagala je, da se nasprotnemu udeležencu prepove njej in njenemu prebivališču približati na razdaljo 200 metrov, navezovati stike na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo, in vsakršno objavljanje osebnih podatkov predlagateljice. 3 Prim. na primer VSL Sklep IV Cp 1390/2021 z dne 9. 9. 2021. 4 Ker naj bi zoper nasprotnega udeleženca tekel tudi kazenski postopek, mu je njegova pooblaščenka svetovala, naj v predmetnem postopku ne izpoveduje, ker bi bila lahko njegova izjava uporabljena v kazenskem postopku, kar bi poseglo v njegovo pravico do obrambe in njegov privilegij zoper samoobtožbo (zapisnik o naroku, list. št. 58 in 59).