Jedro

Pritožbeno sodišče izjemoma lahko odloča tudi o pritožbah, ki niso bile vložene pravočasno, vendar s tem ne smejo biti prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.

Izrek

Pritožba zoper sklep o dedovanju z dne 16.4.2010 se zavrže. Pritožba zoper popravni sklep z dne 24.8.20101 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

(1.) Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju z dne 16.4.2010 za dediče ugotovljenega zapuščinskega premoženja po pok. M.M. razglasilo njenega sina M. M., hči C.Ž, hči J.M., hči T.J., hči M.J.B. in vnuka D.M., vsakega do 1/6, ter posledično odredilo tudi ustrezne vknjižbe v zemljiški knjigi. Pri takšni odločitvi je upoštevalo, da dedni delež J.M., ki se je dedovanju odpovedel, upoštevajoč pri tem 140 člen ZD, priraste sodediču D.M., ki ga je zato razglasilo za dediča do 1/6. Na zahtevo J.M. je sodišče prve stopnje 24. 8. 2010 izdalo še popravni sklep, s katerim je na podlagi 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 332. členom ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju ( v nadaljevanju ZD) popravilo očitno pisno napako v 4. odstavku točke I. sklepa tako, da je ugotovitev komu pripade dedni delež dediča J.M., uskladilo s svojo odločitvijo pod točko II. sklepa. V ostalem je ostal sklep o dedovanju nespremenjen.

(2.) Dedič M.M. je po prejemu popravnega sklepa vložil laično pritožbo, s katero izrecno ne uveljavlja nobenega izmed pritožbenih razlogov, iz njene vsebine pa izhaja, da je vložena (tudi) zoper sklep o dedovanju, s katerim se dedič ne strinja. Tako navaja, da je od mladosti sam skrbel za kmetijo, jo obdeloval, speljal do hiše pot, obnovil električno omrežje, vodovod, gospodarsko poslopje, vinograd, ter trpel tudi vso škodo in stroške. Ob materinem pogrebu je sam plačal vse stroške. Skrbel je tudi za sestro J., ki jo je zaradi umske nestabilnosti po materini smrti imel doma pod nadzorstvom in se med drugim tudi zaradi tega ni nikoli poročil. Pritožnik posledično meni, da D.M. ne more biti enak dedič kot on sam in J., ki že 60 let delata. C.Ž. je bilo dodeljenih 60 arov vinograda, ki ga je posadil sam in zanj plačeval, T.J. pa 68 arov njive, tako da njive nimajo več in bo kmetija propadla. Pritožnik navaja še, da se je zapuščinska razprava končala, ne da bi bil zaslišan, ter zaključi, da je zelo razočaran in prosi za odgovor.

(3.) Pritožba zoper sklep o dedovanju je prepozna, zoper popravni sklep pa ni utemeljena.

Glede pritožbe zoper sklep o dedovanju (4.) Po 172. členu ZD je zoper sklep o dedovanju dovoljeno vložiti pritožbo v 15. dneh od vročitve. Izpodbijani sklep je bil pritožniku vročen 14. 5. 2010, pritožbo pa je vložil 16.9. 2010, torej po izteku 15-dnevnega roka. Pritožbeno sodišče sicer izjemoma lahko odloča tudi o pritožbah, ki niso bile vložene pravočasno, vendar s tem ne smejo biti prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. V konkretnem primeru dedič smiselno zatrjuje, da je v nepremičnine vlagal, kar bi kazalo na to, da se ne strinja z ugotovljenim obsegom zapuščinskega premoženja, ne soglaša pa niti z dednimi deleži, to pa so vprašanja, ki bi, če bi pritožbeno sodišče dopustilo obravnavo prepozne pritožbe, nujno posegla tudi v pravice sodedičev. Pritožbo je zato (v delu, ki se nanaša na sklep o dedovanju) skladno s 1. odstavkom 351. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD kot prepozno zavrglo.

Glede pritožbe zoper popravni sklep (6.) Pritožba popravnega sklepa konkretizirano ne izpodbija, oporeka le odločitvi sodišča prve stopnje, ki je D.M. dodelilo enak dedni delež kot njemu samemu. Ker gre pri tem za nestrinjanje z odločitvijo pod točko II. sklepa o dedovanju, v katero pa sodišče prve stopnje s popravnim sklepom ni poseglo, je očitek v tej smeri neupošteven. Pritožnik namreč lahko, upoštevajoč 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD s pritožbo zoper popravni sklep izpodbija le popravljen del sklepa o dedovanju, ne pa tudi del v katerega sodišče ni poseglo.

(7.) Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo še po uradni dolžnosti v obsegu 2. odst. 350. člena ZPP in ugotovilo, da uradoma upoštevane kršitve postopka niso bile storjene, sodišče prve stopnje pa je tudi materialnopravno pravilno s popravnim sklepom odločilo o popravi (očitne) pisne napake.

(8.) Ker je pritožba v delu, s katerim izpodbija popravni sklep, glede na obrazloženo neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.