Jedro

V postopku v zakonskih sporih odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Pri tem je treba pravično upoštevati vse okoliščine posameznega primera.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 2. odstavku izreka spremeni tako, da je toženec R.P. dolžan povrniti tožnici N.P. pravdne stroške v znesku 155,16 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (da tožnica trpi polovico svojih stroškov postopka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Toženec R.P. je dolžan povrniti tožnici N.P. stroške pritožbenega postopka v znesku 52,50 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, glede stroškov pa je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki izpodbija stroškovni del odločitve prvega sodišča. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da tožnici prizna celotne stroške postopka s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da sodbo v napadenem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je odločitev v stroškovnem delu sodbe napačna. Tožnica se ne strinja, da bi sama krila svoje stroške. Tožnica je vložila tožbo, na katero toženec ni odgovoril, prav tako pa tudi ni prišel na glavno obravnavo. Tožnica se je udeležila glavne obravnave, za sam postopek pa je morala plačati sodno takso. Razveza zakonske zveze je v interesu obeh strank. To izhaja že iz dejstva, da toženec ni nasprotoval razvezi. Tožnica se ne strinja, da bi morala sama kriti vse stroške, saj je bila v postopku aktivna samo ona, s tem pa so ji nastali stroški. Ker toženec ni aktivno sodeloval v postopku, mu niso nastali nobeni stroški. Sodišče bi moralo tožencu naložiti povrnitev tožničinih stroškov postopka.

Toženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

V postopku v zakonskih sporih odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP). Pri tem je treba pravično upoštevati vse okoliščine posameznega primera. V zadevi je šlo za razvezo zakonske zveze pravdnih strank, ki že vrsto let nista več živeli skupaj in je njuna življenjska skupnost že zdavnaj razpadla. Sodišče je odločalo o razvezi zakonske zveze, torej o vprašanju osebnega statusa pravdnih strank. V primeru nevzdržnosti zakonske zveze, ki je pogoj za njeno razvezo, bi bilo nesmiselno ohranjati zakonsko zvezo v veljavi zgolj na papirju, zato je v interesu obeh zakoncev, da se nastali položaj po razpadu življenjske skupnosti zakoncev tudi pravno uredi, v tem primeru z razvezo zakonske zveze. Razvezni postopek je tedaj izpeljan v korist obeh strank. Situacija je podobna kot v primeru sporazumne razveze zakonske zveze, ki je v interesu obeh zakoncev. V primeru razveze zakonske zveze je lahko v vlogi tožnika vsak zakonec. Ureditev statusnega razmerja z razvezo njune zakonske zveze je torej v korist obeh pravdnih strank. Ker je tožnica sprožila postopek za razvezo in pri tem trpela vse stroške postopka, katerega rezultat je tudi v toženčevo dobro, toženec pa v postopku ni aktivno sodeloval in mu niso nastali nobeni stroški postopka, je v skladu z načelom prostega preudarka po 413. členu ZPP, da toženec povrne tožnici polovico nastalih stroškov. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in spremenilo stroškovno odločitev tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep o stroških postopka (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

Nagrada za postopek znaša 89,70 EUR (69 x 1,3 – tarifna št. 3100), nagrada za narok znaša 82,80 EUR (69 x 1,2 – tarifna št. 3102), kilometrina znaša 11,01 EUR (30 km krat 0,37 EUR), materialni stroški po tarifni št. 6002 pa znašajo 20,00 EUR. Skupno z DDV in sodno takso v znesku 66,00 EUR znašajo celotni stroški postopka na prvi stopnji 310,32 EUR, polovica pa 155,16 EUR.

Ker je tožnica uspela s pritožbo v polovičnem obsegu, ji je toženec dolžan povrniti polovico stroškov pritožbenega postopka (2. odstavek 154. in 2. odstavek 165. člena ZPP). Ti stroški znašajo v celoti 105,00 EUR (nagrada po tarifni št. 3220 50,00 EUR, materialni stroški po tarifni št. 6002 10,00 EUR, DDV in sodna taksa za pritožbo 33,00 EUR). Toženec je zato dolžan povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka v znesku 52,50 EUR.

V primeru zamude s plačilom je toženec dolžan plačati tožnici tudi zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. člena OZ).