Jedro

Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski upravni organ ugotovil datum nastopa izvršljivosti svoje odločbe, ki se izvršuje ter določil roke ter način prisilne izvršbe, če tožnik objekta ne bo sam odstranil v na novo postavljenem roku. Gre za sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, zato tudi glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Prav tako izpodbijani sklep ni eden tistih, ki so našteti v določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe, št. 06122-2819/2006/46-1217 z dne 8. 12. 2010, je inšpekcijski organ prve stopnje v 1. točki izreka odločil, da je odločba gradbene inšpekcije Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 06122-2819/2006-1203 z dne 19. 8. 2008, s katero je bilo v 2 točki izreka inšpekcijskima zavezancema A.A. in B.B. (tožnikoma v tem sporu) naloženo, da morata v roku dveh mesecev po prejemu odločbe odstraniti lesen nadstrešek tlorisnih dimenzij 3,7 x 2,5m leseno teraso, to je medetažno konstrukcijo tlorisnih dimenzij 3,5 x 2,5m z ograjo v višini 1 etaže stanovanjske hiše pod nadstreškom objekta in lesen, delno masiven nadstrešek tlorisnih dimenzij 4,7 x 4,0m, vse na južnem delu zemljišču s parcelno številko 2453 k.o. ..., postala dne 1. 4. 2009 izvršljiva. Z 2 točko je odločeno, da sta zavezanca pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, št. 351-732/2009-2 (0367) z dne 18. 12. 2009, za gradnjo ute oziroma senčnice na zemljišču s parcelno številko 2453 k.o. ... v izmeri 3,7 x 2,5m, višine 2,5m. S pridobitvijo navedenega dovoljenja je legalizirana gradnja ute, ki je v inšpekcijski odločbi navedena kot nadstrešek. Pod točko 3 je določeno opozorilo, da sta dolžna v naknadnem roku do 28. 2. 2011 odstraniti leseno teraso, to je medetažno konstrukcijo tlorisnih dimenzij 3,5 x 2,5m z ograjo v višini prve etaže stanovanjske hiše pod nadstreškom objekta in lesen, delno masiven nadstrešek tlorisnih dimenzij 4,7 x 4,0m, oboje na južnem delu zemljišča s parcelno številko 2453 k.o. ... V obrazložitvi se organ prve stopnje sklicuje na inšpekcijsko odločbo, ki je postala dne 1. 4. 2009 izvršljiva. Zavezanca sta pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, nadalje kulturno varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije št. 02-4482/21-02/09-DG z dne 1. 12. 2009. Ker je postala inšpekcijska odločba z dne 1. 4. 2009 izvršljiva, zavezanca pa v določenem roku obveznosti nista izpolnila v celoti, se dovoljuje izvršitev odločbe.

Pritožbena odločba organa druge stopnje potrjuje odločitev upravnega organa prve stopnje in še v izreku dopolnjuje izpodbijani sklep z novo točko 5 izreka, ki določa, da bo o stroških izvršbe odločeno s posebnim sklepom.

Tožnika v tožbi in pripravljalni vlogi z dne 6. 10. 2011 smiselno uveljavljata tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Podrobno navajata celotni potek inšpekcijskega postopka, ki se je začel že dne 26. 6. 2006, vsa vložena pravna sredstva, odločitve upravnega organa druge stopnje, pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, s katerim sta legalizirala uto oziroma senčnico, razloge za posamezne odločitve, česar sodišče v sodbo ne povzema. V nadaljevanju se sklicujeta na Odlok o spremembah Odloka o zazidalnem načrtu staro mestno jedro – Celje iz leta 1996 in dopolnjeno lokacijsko informacijo z dne 3. 8. 2009, iz katere izhajajo določene navedbe o omejenem obsegu gradnje. Sklicujeta se na to, da sta oba upravna organa ugotovila napačno spremenjeno dejansko stanje po izdaji inšpekcijske odločbe, kar izhaja iz navedene dopolnjene lokacijske informacije. Razlagata še, da obstaja velika verjetnost pridobitve gradbenega dovoljenja. Iz urbanističnega mnenja izhaja, da je rekonstrukcija stanovanjske hiše glede terase (balkona) po zazidalnem načrtu mogoča pod pogoji ZVKD, zato sta tudi predlagala odlog izvršbe, vendar pa se o tem gradbeni inšpektor ni izjasnil (molk organa). Predlagata, da se sklep o dovolitvi izvršbe odpravi v delu, s katerim je dovoljena izvršba za odstranitev njunega delno masivnega nadstreška tlorisnih dimenzij 4,7 x 4m na južnem delu zemljišča s parc. št. 2453 k.o. ..., in da se inšpekcijski postopek glede tega ustavi. Glede izvršbe za odstranitev lesene terase, to je medetažne konstrukcije tlorisnih dimenzij 3,5 x 2,5m z ograjo v višini prve etaže stanovanjske hiše, pod nadstreškom objekta na južnem delu zemljišča, ki je dovoljena z istim sklepom o izvršbi, pa predlagata, da se ta odloži do pridobitve ustreznega gradbenega dovoljenja. Tožnika zahtevata tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Določba 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča samo v primeru, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni akt izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski upravni organ ugotovil datum nastopa izvršljivosti svoje odločbe (1. 4. 2009), ki se izvršuje ter določil roke ter način prisilne izvršbe, če tožnik objekta ne bo sam odstranil v na novo postavljenem roku (do 28. 2. 2011). Gre za sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, zato tudi glede na navedene določbe 2. člena ZUS-1, ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Prav tako izpodbijani sklep ni eden tistih, ki so našteti v določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 (s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan), zato ga tudi iz tega razloga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Kot sta pravilno presodila že oba upravna organa, prej pritožbeni, sedaj pa tožbeni ugovori, po katerih tožeča stranka ni ravnala v nasprotju s prostorskimi akti in dopolnjeno lokacijsko informacijo, ne morejo biti predmet ugovarjanja v pritožbenem postopku zoper sklep o dovolitvi izvršbe in posledično ne predmet ugovora v tem upravnem sporu. Po 292. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), je namreč izrecno določeno, da je zoper sklep v upravnem izvršilnem postopku sicer dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Glede na to, ugovori s katerimi se izpodbija nepravilnost odločbe, ki se izvršuje, glede na določbe prvega odstavka 292. člena ZUP, niso dovoljeni.

Ker v zadevi niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje o tožbi, je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

K točki II izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.