Jedro

Tožbene navedbe o dejstvih, na katere se opira tožbeni zahtevek, se v primeru zamudne sodbe štejejo za resnične zaradi domneve o priznanju, ne pa zaradi dokazanosti. Za izdajo zamudne sodbe ni pomembno, ali je ponujeni dokaz nekvaliteten, nezadosten ali kakorkoli pomanjkljiv in da kot tak v kontradiktornem postopku morda ne bi izpolnil dokaznega bremena tožeče stranke; pomembno je le, da tožbenim trditvam, ki sestavljajo konkretni dejanski stan, ne nasprotuje, jih ne izključuje oziroma jih ne more ovreči.

Izrek

Revizija se v delu, ki se nanaša na odločitev o sklepu o vrnitvi v prejšnje stanje, na odločitev o odstranitvenem ter opustitvenem zahtevku in na odločitev o zahtevku za plačilo nepremoženjske škode, zavrže, sicer pa se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika sta zoper toženca vložila tožbo z odstranitvenim, opustitvenim in odškodninskim tožbenim zahtevkom. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je tožencu naložilo, da (1) odstrani vse peteline, ki se nahajajo na njegovih nepremičninah (parc. št. 4373/1 in 4373/2, k. o. ...) in da v bodoče opusti vsakršno ravnanje, ki pomeni vznemirjanje za lastnike in uporabnike parc. št. 4375/1 in 4375/2, k. o. ... (1. tč. izreka); (2) plača prvi tožnici znesek 5.076,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (premoženjska škoda, 2. tč. izreka); (3) plača drugemu tožniku znesek 2.086,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (nepremoženjska škoda, 3. tč. izreka) in (4) povrne tožnikoma 107,04 EUR njunih pravdnih stroškov, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. tč. izreka). Kasneje je izdalo še sklep, s katerim je zavrnilo toženčevo zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je, da stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

3. Zoper sodbo in sklep pritožbenega sodišča toženec vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane odločbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, sicer pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve pritožbenemu sodišču v novo sojenje. Priglaša tudi stroške. Meni, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje dejanskih ugotovitev in razlogov. Trdi, da za izdajo zamudne sodbe ni pogojev, saj ni jasno, s čim se zahtevek utemeljuje in kaj je zahtevani znesek, katerega višina prav tako ne izhaja iz tožbenih navedb (v zvezi s tem opozarja na sklepa VSL I Cp 2166/99 z dne 6. 9. 2000 in I Cp 748/2001 z dne 6. 6. 2001 ter na sodbo in sklep VSL 2148/99 z dne 19. 1. 2000). Meni, da v tožbi manjkajo navedbe in dokazi o motenju petelinov, pritožbe hotelskih gostov so nedokazane, fotografije in video posnetki pa niso primeren dokaz, zato so dejstva in dokazi med seboj v nasprotju (pri tem se sklicuje na sklep VSL II Cp 316/2005 z dne 20. 4. 2005). Sodišče ni usposobljeno, da bi na podlagi tožbenih navedb in dokazov samo (brez izvedenca) ocenjevalo, kako glasni in moteči so petelini, ki so poleg tega njegov edini vir zaslužka. Toženca nadalje moti, da glede materialne škode ni izračuna tožnikov oziroma izvedenca. Poudarja, da se pri izdaji zamudne sodbe dokazi ne ocenjujejo, kot je to storilo sodišče prve stopnje. V ostalem delu revizije toženec problematizira izdajo zamudne sodbe v zvezi z zahtevki za povrnitev nepremoženjske škode ter niza očitke zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija zoper odločitev o odstranitvenem ter opustitvenem zahtevku, zahtevku za plačilo nepremoženjske škode in zoper odločitev o sklepu o vrnitvi v prejšnje stanje ni dovoljena, v ostalem delu pa ni utemeljena.

7. V premoženjskopravnih sporih, kakršen je tudi obravnavani, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 SIT oziroma 4.172,92 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo imata različno dejansko in pravno podlago, zato se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega od teh zahtevkov posebej. Ker zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode ne presega omenjenega revizijskega praga, revizija zoper odločitev o tem zahtevku ni dovoljena. Za odstranitveni oziroma opustitveni zahtevek, ki se ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Tožeča stranka tega ni storila in ker tudi toženec v tej smeri ni bil aktiven (3. odst. 44. čl. ZPP), si pravice do revizije niti v tem delu ni zagotovil.(1) Revizija končno ni dovoljena zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj ne gre za sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal (prvi odstavek 384. člena ZPP). Ker revizija zoper navedene odločitve ni dovoljena, jo je sodišče moralo v tem delu zavreči (377. člen ZPP).

8. Toženčevi očitki o nepreverljivosti odločitve o premoženjski škodi niso utemeljeni, zamudna sodba pa se opira na sklepčne tožbene navedbe. Kot jih je povzelo sodišče prve stopnje, je tožnica najemnica parcele, ki meji na toženčevo. Na najeti nepremičnini upravlja hotel, tožnik (njen mož) pa ji pri tem pomaga. Toženec ima na svojih (sosednjih) nepremičninah več petelinov, ki se prosto gibljejo in že v zgodnjih jutranjih urah (ob treh zjutraj) začnejo bučno kikirikati, kar je zelo moteče za hotelske goste, ki se zato prezgodaj zbujajo in pritožujejo tožnici. Gre za imisije, ki otežujejo uporabo sosednje nepremičnine čez običajno mero (ne gre za ruralno območje), poleg tega pa povzročajo znatnejšo škodo. Tožnici nastaja premoženjska škoda, saj je vrsta gostov (ko je izvedela za peteline) odpovedala rezervacije, večine teh gostov pa niso mogli nadomestiti z drugimi. Tako ji je že nastala škoda zaradi odpovedi bivanja v hotelu v višini 5.076,53 EUR. Znesek je vsota izgube dohodka zaradi odpovedanih rezervacij, ki jih tožnica v tožbi konkretno navaja, vsebuje pa jih tudi prvostopenjska sodba.

9. Revizijske navedbe v zvezi z (ne)dokazanostjo tožbenih trditev, presojo dejanskega stanja brez izvedenca in kvaliteto predlaganih dokazov v zvezi z zamudno sodbo ne morejo biti uspešne. Prve zato, ker resničnosti tožbenih trditev, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v dejansko podlago zamudne sodbe, s pravnimi sredstvi ni mogoče izpodbijati (drugi odstavek 338. člena in tretji odstavek 370. člena ZPP). Razlog temu je toženčeva pasivnost, ki hkrati pojasnjuje tudi neutemeljenost ostalih omenjenih očitkov. Nevložitev odgovora na tožbo namreč vzpostavlja absolutno domnevo priznanja tožbenih trditev, na katere se opira tožbeni zahtevek,(2) zato je sleherna z dokazovanjem (izvedbo in oceno predlaganih dokazov) zvezana revizijska polemika odveč.

10. Pravkar obravnavane (že sicer neuspešne) revizijske graje toženec tudi zmotno povezuje z vprašanjem morebitnega nasprotja med odločilnimi dejstvi in predlaganimi dokazi (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Za izdajo zamudne sodbe ni pomembno, ali je ponujeni dokaz nekvaliteten, nezadosten ali kakorkoli pomanjkljiv in da kot tak v kontradiktornem postopku morda ne bi izpolnil dokaznega bremena tožeče stranke; pomembno je le, da tožbenim trditvam, ki sestavljajo konkretni dejanski stan, ne nasprotuje, jih ne izključuje oziroma jih ne zmore ovreči.(3) Na takšno nasprotje pa revident ne opozarja. Tožencu nadalje ne koristi pavšalno sklicevanje na stališča iz sodne prakse pritožbenega sodišča. Ker niti ne skuša pojasniti morebitne povezave med kakšno od citiranih zadev in konkretno pravdo, podrobnejši odgovor ni potreben.

11. Ker očitki v dovoljenem delu revizije niso podani in je izpodbijana sodba tudi materialnopravno pravilna, je sodišče revizijo v tem obsegu kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Revizijski neuspeh deli tudi zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. 12. 1996, Poročilo VS RS 2/93, str. 12. Op. št. (2): Primerjaj Zobec v Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, str. 91. Op. št. (3): Isti, prav tam, str. 121-126.