Jedro

Kadar je zapuščinski postopek po umrlem denacionalizacijskem upravičencu pravnomočno končan (v obravnavanem primeru je z izpodbijanim sklepom zgolj prekinjen) in v njem ni bilo odločeno o dedovanju denacionaliziranega premoženja, zapuščinsko sodišče glede slednjega uvede nov zapuščinski postopek, v katerem odloči z novim sklepom o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v zapuščinskem postopku po pokojni O.K. z izpodbijanim sklepom odločilo, da se dediča R.K. (v nadaljevanju dediča) napoti na pravdo, da s tožbo proti sodediču M.K.(v nadaljevanju sodedič) uveljavi zahtevek, da se iz zapustničinega premoženja izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju premoženja pokojnice, in da denarna sredstva na TRR pokojnice pri N. d.d. ne spadajo v zapuščino (točka I. izreka), da mora tožbo vložiti v 30. dneh od pravnomočnosti tega sklepa in o tem obvestiti sodišče (točka II. izreka), ter da se zapuščinski postopek prekine do pravnomočnosti odločbe, ki bo izdana v pravdi (točka III. izreka), če pa dedič ne bo ravnal po sklepu sodišča in vložil tožbe, bo sodišče ta postopek nadaljevalo (točka IV. izreka).

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo dedič R.K., v kateri navaja, da je zahteval, da se v dokaz pridobi spis Okrajnega sodišča na Ptuju N 328/1993, vendar sodišče tega ni storilo, zato je nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ter posledično napačno uporabljeno materialno pravo. Nadalje navaja, da je sklep sam s sabo v nasprotju, saj obseg zapuščine zapustnice ni v celoti ugotovljen iz razloga, ker še teče denacionalizacijski postopek in zapuščinska masa ni v celoti ugotovljena. Nadalje graja izdajo tega sklepa, ker teče denacionalizacijski postopek, v katerem je upravičenka tudi zapustnica, zato masa zapuščine še ni znana.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so bile uporabljene na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom napotilo dediča na pravdo iz razloga, ker je štelo njegovo pravico za manj verjetno (zahteval je, da se iz zapustničinega premoženja izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju premoženja zapustnice, ter da denarna sredstva pokojnice pri N. d.d. ne spadajo v zapuščino).

6. Upoštevaje trditve dediča, ki izloča del zapuščine in zatrjuje, da sredstva, ki se sicer nahajajo na računu zapustnice, niso del zapuščine, čemur sodedič nasprotuje, je ugotoviti, da gre za spor med dediči glede obsega zapuščine (212. člen ZD). Sodišče napoti na pravdo tistega dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD).

7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da zapuščina obsega nepremičnine ter denarna sredstva. Zapustnica je zemljiškoknjižna solastnica teh nepremičnin, kakor tudi imetnica denarnih sredstev na računih pri N. d.d.. Zaradi tega je šteti pravico dediča (pritožnika), ki zatrjuje, da denarna sredstva ne spadajo v zapuščino, in da se mora iz zapuščine izločiti njegov prispevek (izločitveni zahtevek po prvem odstavku 32. člena ZD), vsled česar je nastal spor o tem ali in kakšno premoženje spada v zapuščino, za manj verjetno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno napotilo dediča na pravdo skladno z določbo 212. in 213. člena ZD.

8. Dedič v pritožbi graja odločitev sodišča prve stopnje, da sodišče v zapuščinskem postopku ni pribavilo spisa N 328/1993, iz katerega izhaja, da denacionalizacijski postopek, v katerem upravičenka je tudi zapustnica, še ni končan. Ta okoliščina na zapuščinski postopek oziroma odločitev, da se postopek prekine iz razlogov navedenih v izpodbijanem sklepu, ni v ničemer pravno odločilna. Kadar je zapuščinski postopek po umrlem denacionalizacijskem upravičencu pravnomočno končan (v obravnavanem primeru je z izpodbijanim sklepom zgolj prekinjen) in v njem ni bilo odločeno o dedovanju denacionaliziranega premoženja (premoženja, ki pripade umrlemu po odločbi o denacionalizaciji), zapuščinsko sodišče glede slednjega uvede nov zapuščinski postopek, v katerem odloči z novim sklepom o dedovanju (75. člen Zakona o denacionalizaciji - v nadaljevanju ZDen), saj se dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, zapuščina pa na dediče preide s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji (78. člen ZDen).

9. V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, in ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.