Jedro

Po določbi 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Ker se to v predmetni zadevi ni zgodilo, tožeča stranka ni pridobila zastavne pravice in s tem tudi ne ločitvene pravice. Pri tem ni pomembno, zakaj do izdaje sklepa o izvršbi in s tem do nastanka ločitvene pravice še ni prišlo.

V predmetni zadevi izvršilni postopek v trenutku začetka insolvenčnega postopa še ni prišel do točke, ko bi o predlogu upnika za izvršbo sploh že bilo odločeno, zato o pridobljeni ločitveni pravici v nobenem primeru ni mogoče govoriti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek z vsebino: "1.Na naslednjih nepremičninah v lasti tožene stranke: z ID znaki 1, 2, 3...

2.Toženi stranki se naloži prednostno poplačilo zavarovane terjatve tožeče stranke v višini 64.110,85 EUR iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in sicer nepremičnin v lasti tožene stranke z ID znaki 1, 2, 3...“ zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega in pritožbenega postopka v znesku 3.730,27 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Novi Gorici ugotovilo, da na v izreku naštetih nepremičninah obstoji ločitvena pravica v korist tožene stranke ter toženi stranki naložilo prednostno poplačilo zavarovane terjatve tožeče stranke v znesku 64.116,85 EUR iz premoženja, ki je predmet zgoraj ugotovljene ločitvene pravice.

Zoper sodbo se tožena stranka pritožuje. Opozarja, da izvršilno sodišče glede spornih nepremičnin ni izdalo sklepa o izvršbi, zato tožeča stranka ločitvene pravice ni pridobila. Sodišče prve stopnje je napačno obravnavalo zahtevek na odškodninski podlagi (do neizdaje sklepa naj bi prišlo zaradi pasivnosti tožene stranke, ki se ni pravočasno vpisala kot lastnica nepremičnin). Ločitvene pravice ni mogoče uveljavljati na podlagi odškodninske odgovornosti. Vprašanje, kdaj je tožena stranka postala lastnica spornih nepremičnin, za ta postopek ni odločilno.

V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe. Poudarja, da je bilo dejstvo, da tožena stranka ni izposlovala vpisa lastninske pravice nase, edini razlog, da sklep o izvršbi ni bil izdan, saj so bili zanj izpolnjeni vsi pogoji.

Pritožba je utemeljena.

Ni sporno, da je bil izvršilni postopek, v katerem je tožeča stranka predlagala izvršbo na nepremičnine, ki so predmet te sodbe, prekinjen in to preden je bil izdan sklep o izvršbi. Nad toženo stranko se je nato začel postopek prisilne poravnave (ki se je nadaljeval s stečajem). Po določbi 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Ker se to v predmetni zadevi ni zgodilo, tožeča stranka ni pridobila zastavne pravice in s tem tudi ne ločitvene pravice. Pri tem ni pomembno, zakaj do izdaje sklepa o izvršbi in s tem do nastanka ločitvene pravice še ni prišlo(1). Sodišče prve stopnje se je zato po nepotrebnem ukvarjalo z vprašanjem, ali so bili ob vložitvi predloga za izvršbo izpolnjeni pogoji za izvršbo na predmetnih nepremičninah (oziroma z vprašanjem, kdo je bil dejanski lastnik nepremičnin). Pritožbeno sodišče poudarja, da v predmetni zadevi izvršilni postopek v trenutku začetka insolvenčnega postopa še ni prišel do točke, ko bi o predlogu upnika za izvršbo sploh že bilo odločeno, zato o pridobljeni ločitveni pravici v nobenem primeru ni mogoče govoriti.

Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo, tako da je zahtevek zavrnilo (5. alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku).

Zaradi spremembe odločitve je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev o pravdnih stroških. Tožeča stranka v pravdi ni uspela zato mora toženi stranki povrniti njene stroške postopka na prvi stopnji in stroški pritožbenega postopka, ki skupaj znašajo 3.730,27 EUR (tar.št. 3100, 3102, 6002, 6007 - za postopek na prvi stopnje - ter tar.št. 3210, 6002 in 6007 za pritožbeni postopek, vse glede na vrednost spora 64.110,85 EUR).

op. št. 1: Tudi če bi bila za nenastanek ločitvene pravice odgovorna tožena stranka, to ne pomeni, da je ločitvena pravica nastala, temveč bi lahko prišla (ob izpolnjevanju pogojev) v poštev kvečjemu njena odškodninska obveznost.