Jedro

Kadar ima upnik pooblaščenca je potrebno sodna pisanja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja vročati upniku po pooblaščencu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne temu sodišču v nov postopek.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na premičnine dolžnika, saj se na prvi dražbi zarubljene stvari niso prodale za ocenjeno vrednost in ker nobena stranka v predpisanem roku ni predlagala druge dražbe, jo je sodišče, na podlagi I. odst. 95. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ, ustavilo.

Zoper takšno odločitev se je pritožil upnik po pooblaščencu in uveljavljal pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Dejansko pa zatrjeval predvsem kršitev določb postopka. Predlagal je, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter nadaljuje izvršbo na premičnine, zahteval pa tudi stroške pritožbenega postopka. Navajal je, da je 10.10.2006 izvršitelj opravil rubež premičnin na naslovu dolžnice, ki je bil uspešen, vendar o času in kraju izvedbe rubeža ni obvestil upnika oz. njegovega pooblaščenca, kot je to določeno v 82. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izvršitelj tudi ni upošteval določil 137. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kjer je določeno, da se pisanja vročajo pooblaščencu, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca in v tem primeru pooblaščenec upnika ni bil obveščen o izvedbi rubeža, prav tako ni bil obveščen o kraju, dnevu in uri prodaje zarubljenih stvari, kot je to določeno v V. odst. 93. čl. ZIZ in tako ni mogel sodelovati pri izvedbi javne dražbe zarubljenih stvari. Pooblaščenec upnika tudi ni s strani izvršitelja prejel poročila o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračun plačila za delo in stroškov za opravljeno delo, ki ga izvršitelj poslal le upniku. Tako je pritožnik ocenil, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, ker niso bila upoštevana določila ZPP o vročanju, ki se v izvršilnem postopku uporabljajo na podlagi 15. čl. ZIZ. V nadaljevanju je upnik navajal tudi, da je 11.12.2006 pri Okrajnem sodišču v Celju vložil predlog za odlog izvršbe z rubežem premičnin dolžnika do 11.12.2007, sodišče pa o tem odlogu ni odločilo, in ga tudi ni skladno 72. čl. ZIZ, poslalo v odgovor dolžniku, da se izjavi o predlogu. Tako je poudaril, da bi sodišče moralo upnikov predlog za odlog izvršbe z rubežem premičnin upoštevati, zaradi česar je izpodbijani sklep napačen. Navajal je še, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje obravnavane zadeve ter posledično tudi zmotno uporabilo določilo I. odst. 95. čl. ZIZ, saj obstajajo razlogi, ki preprečujejo ustavitev izvršbe na premičnine dolžnika.

Dolžnica na pritožbo upnika ni podala odgovora.

Pritožba je utemeljena.

Pogoji za ustavitev izvršbe po 95. čl. ZIZ so podani, če nobena stranka ne predlaga v predpisanem roku druge dražbe ali če stvari ni mogoče prodati niti na drugi dražbi oz. z neposredno pogodbo v novem roku. Sodišče je v tem primeru pravilno v sklepu o ustavitvi navedlo tudi, da ima dolžnik pravico prevzeti zarubljene stvari. Vendar pa pritožnica utemeljeno izpostavlja, da določilo V. odst. 93. čl. ZIZ določa, da je dolžan izvršitelj upniku sporočiti kraj, dan in uro prodaje, ravno tako iz III. odst. 82. čl. ZIZ izhaja, da o času in kraju rubeža obvesti izvršitelj upnika in ga opozori, da bo rubež opravljen tudi, če se ga upnik ne bo udeležil, ravno tako je potrebno poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja predložiti upniku, kar nalaga določilo I. odst. 38c. čl. ZIZ. Upnik ima ves čas izvršilnega postopka pooblaščenca, zato je potrebno, upoštevaje I. odst. 137. čl. ZPP, ki se glede na določilo 15. čl. ZIZ, smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, vročati pisanja zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu, kadar ga stranka ima, razen v primeru, če v zakonu ni določeno drugače. Za takšne primere kot je obravnavani, zakon ne vsebuje posebnih določb, kar pomeni, da bi moral izvršitelj skladno prej navedenim določilom ZIZ dejansko upnika obvestiti oz. mu poslati pisanja preko pooblaščenca, saj se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, kot pravno veljavna vročitev šteje samo vročitev pooblaščencu in ne stranki. Prvostopno sodišče s poizvedbami pri izvršitelju ni uspelo izkazati, da pritožbeno očitanih nepravilnosti pri vročanju izvršiteljevih pisanj upniku ni bilo, saj je celo sam izvršitelj na poizvedbe sodišča posredoval povratnico, ki izkazuje zgolj vročitev pisanja neposredno upniku. Nepravilnih vročitev tako ni mogoče šteti v škodo upniku in ker tako iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi bil upnik pravilno obveščen o kraju, dnevu in uri prodaje, tudi ni mogoče šteti, da so bili izpolnjeni pogoji iz čl. 95. ZIZ za ustavitev izvršbe, kar izrecno uveljavlja upnik v pritožbi.

Tako je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in, na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ, razveljavilo izpodbijani sklep in ga vrnilo v ponovni postopek prvostopnemu sodišču. V nadaljnjem postopku pa bo sodišče lahko odločalo tudi o upnikovem predlogu za odlog izvršbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka ima podlago v določilu III. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s V. odst. 38. čl. ZIZ.