Jedro

Tožniku ni uspelo dokazati, da je bila pogodba sklenjena z namenom, da se izigra njega, niti, da je bila sklenjena pogodba med toženkami le navidezna. Tako ni bilo mogoče ugoditi tožnikovemu zahtevku iz razlogov, na katere ga je opiral. Sodišči sta pravilno uporabili določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, ki se nanašajo na nedopustno podlago pogodbe in na navidezno pogodbo (čl. 51 - 53 in čl. 66).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev darilne pogodbe z dne 12.5.1992, ki je bila sklenjena med toženkami za 1/2 nepremičnin vl.št. 55 k.o. J., ter na izstavitev listine, s katero bi se vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Tožnikovo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da je bi edini namen sklenitve darilne pogodbe, da stranke izigrajo tožnika v kasnejšem postopku za delitev skupnega premoženja. Tožnik poudarja, da gre za prenos premoženja na sorodnici v ravni vrsti in se pri tem sklicuje na 281.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Navaja še, da je že iz vsebine darilne pogodbe razvidno, da ne gre za pravo darilno pogodbo. Poudarja, da gre za fingirano darilno pogodbo, sklenjeno s škodljivim namenom. Prva toženka želi doseči, da bi se tožnik izselil iz hiše, ki jo je zgradil v pretežni meri z lastnimi sredstvi.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru izpodbija tožnikove revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Državno tožilstvo Republike Slovenije se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Uveljavljenega revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka tožnik v reviziji ni opredelil. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo le glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tožnik v reviziji izpodbija predvsem dejansko ugotovitev sodišč prve in druge stopnje glede namena sklenitve darilne pogodbe. S to dejansko ugotovitvijo se revizijsko sodišče ni ukvarjalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP).

Tudi uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Revizijsko sodišče je moralo pri odločanju o pravilni uporabi materialnega prava upoštevati okvire, ki jih je postavila tožeča stranka s svojim trditvenim gradivom. Samo v teh okvirih je bil njen zahtevek pravnomočno zavrnjen. Po navedbah tožeče stranke naj bi bila darilna pogodba med toženkami dne 12.5.1992 sklenjena izključno z namenom, da stranke izigrajo tožnika in mu onemogočijo uveljavljanje večjega solastniškega deleža na skupnem premoženju. Kolikor bi se v postopku ugotovila nedopustna podlaga sklenjenega pravnega posla, bi bila podana njegova ničnost. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je ob sklenitvi darilne pogodbe med toženkami obstajal darilni namen prve toženke, da obdari drugo in tretjo toženko, ki sta hčeri pravdnih strank. Tožniku ni uspelo dokazati, da je bila pogodba sklenjena z namenom, da se izigra njega, niti, da je bila sklenjena pogodba med toženkami le navidezna. Tako ni bilo mogoče ugoditi tožnikovemu zahtevku iz razlogov, na katere ga je opiral. Sodišči sta pravilno uporabili določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, ki se nanašajo na nedopustno podlago pogodbe in na navidezno pogodbo (čl. 51 - 53 in čl. 66). Revizijsko sodišče tudi nima pomislekov proti zaključku sodišča druge stopnje, da tožnik ne more uspešno izpodbijati darilne pogodbe po 281.čl. ZOR, saj niso podani niti pogoji iz splošnega pravila 280.čl. ZOR. Pripominja se, da je po podatkih spisa med tožnikom in prvo toženko (razvezanima zakoncema) še vedno v teku pravdna zadeva III P 93/95 glede ugotovitve deleža na skupnem premoženju, ki se je začela pred sklenitvijo sporne darilne pogodbe, in za katero glede na določbo 195.čl. ZPP ni ovire, da bi se med istima strankama dokončala.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 1.odst. 154.čl., 1.odst. 155.čl. in 1.odst. 166.čl. ZPP. Tožnik nosi revizijske stroške, ker z revizijo ni uspel, tožena stranka pa nosi stroške v zvezi z odgovorom na revizijo, ker teh v konkretnem primeru ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške, ki jih mora povrniti nasprotna stranka.