Jedro

Če sodišče prve stopnje ne predpiše drugačnega načina položitve varščine, v konkretnem primeru pa je zahtevalo položitev gotovine, udeleženec, ki ni položil gotovine ne more sodelovati pri prodaji nepremičnine na javni dražbi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnika, da se ponovno ugotovi vrednost nepremičnine. Nepremičnino, to je dvosobno stanovanja v Ljubljani, je domaknilo kupcu, O.J., kot najboljši ponudnici.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. K dražbi dne 14.7.1999 je pristopilo pet ponudnikov. Sodišče je k dražbi pripustilo le ponudnike, ki so pri sodišču v gotovini deponirali varščino. Iz zapisnika ni razvidno, da je pristopila tudi ponudnica A.Č., ki je želela pred pričetkom dražbe deponirati varščino 920.000,00 SIT v gotovini. Sodišče je njen pristop zavrnilo, ker je na prvi javni državi sodeloval mož, ki pa kot izbrani ponudnik pozneje ni položil celotne kupnine. Prva dražba je bila razveljavljena zaradi malenkostne napake, saj zaradi matematične napake M.Č. ni položil pravilne kupnine. To pa ne vpliva na dejstvo, da bi v novi dražbi lahko sodelovala kot kupec njegova žena. Varšina bi morala biti deponirana na žiro račun in kot dokaz ponuja vpogled o prometu na žiro računu sodišča, ki je vodilo dražbo.

S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je ponudnici bilo onemogočeno sodelovanje v postopku. Dolžnik pa je zato utrpel večjo premoženjsko škodo, saj bi ob sodelovanju te ponudnice bila dosežena višja kupnina. Ponudničin mož je namreč že na prejšnji dražbi dejansko plačal kupnino, ki je bila višja od kupnine v tej dražbi.

Na vročeno pritožbo upnik ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma je treba dolžniku pojasniti, da iz zapisnika o dražbenem naroku z dne 14.7.1999 (list. št. 109 - 112) ne izhaja, da bi pristopila kot potencialni kupec A.Č. in na zapisniku ni nobenega zaznamka, da bi bila pripravljena plačati varščino v gotovini, ter da bi jo sodišče zavrnilo. V spisu tudi ni nobene vloge A.Č., da bi uveljavljala kot udeleženec (primerjaj 5. točko 16. člena ZIZ) kakšno svojo pravico ali pravno korist oziroma zatrjevala nepravilnosti pri opravljeni dražbi. Dolžnik ima torej toliko pravnega interesa skrbeti za pravice domnevne udeleženke postopka, kolikor bi napačno ravnanje sodišča lahko prizadelo njegove pravice. Pritožnik trdi, da je zaradi nesodelovanja A.Č. končna cena bila nižja. Pri tem kot dokaz ponudi izjavo udeleženke dražbe S.T., ki ni pojasnila, zakaj naj A.Č. ne bi mogla sodelovati pri dražbi (primerjaj prilogo B4) in izjavo A.Č., ki je zapisala, da ji sodišče ni dovolilo sodelovati na dražbi zaradi predhodnega dogajanja v zvezi z njenim možem (izjava B3). Ob tem pa je sodišče prve stopnje v zvezi z zatrjevanimi bistvenimi kršitvami določb postopka naredilo uradni zaznamek na predložitvenem poročilu, da je A.Č. želela položiti varščino delno v gotovini, delno v čekih.

Izhodišče za preizkus izpodbijanega sklepa je materialnopravna podlaga Zakona o izvršbi in zavarovanju, določbi 184. in 185. člena.

Pritožnik trdi, da je treba varščino položiti na žiro račun in predlaga kot dokaz poizvedbo pri sodišču o tem, katere varščine so bile položene na žiro račun. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to izhodišče materialnopravno zmotno. Iz citiranih določb ZIZ-a izhaja, da zakon ne predpisuje natančno, kako je treba varščino položiti.

Vendar je že iz dobesedne razlage posameznih določb jasno, da je imel zakonodajalec v mislih gotovino. Teoretično je sicer možno, da sodišče v določenih pogojih določi kot pogoj položitve varščine tudi plačilo na žiro račun (primerjaj 184. člen ZIZ). V posameznih primerih pa zakon govori o neposredni položitvi varščine, o takojšnji vrnitvi varščine (primerjaj določbo 185. člena ZIZ), ki kaže na to, da je treba položiti varščino v gotovini na kraju samem. V konkretnem primeru se je očitno sodišče odločilo, da je treba položiti varščino v gotovini. Če A.Č. ni položila gotovine, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je štelo, da ni izpolnila pogojev za sodelovanje pri prodaji. Gre za pogoje oz. izpolnitev pogoja, ki ga je sodišče postavilo za vse udeležence postopka enako. Ob dejstvu, da A.Č. ni zahtevala zaznambe svojih domnevno kršenih pravic na zapisnik, ter da se ni pritožila na izpodbijani sklep, je mogoče preizkusiti napadeni sklep le v interesu dolžnika. Ker so ostali udeleženci postopka imeli enake pravice sodelovati pri dražbi, je treba ugotoviti, da je prodaja nepremičnine potekala pravilno. Oba dokaza, katera je predložil dolžnik, ne potrdita dejstva, katerega zatrjuje, to je, da udeleženki A.Č. ni bila dana možnost sodelovanja pri prodaji. A. Č.

bi morala podati pripombe na zapisnik ali pa bi vložila pritožbo proti sklepu o domiku nepremičnine kupcu. Kot udeležena stranka v postopku bi imela pravni interes, da napada sklep o domiku. Ker tega ni storila, sama dražba pa je potekala v skladu z določbami ZIZ, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje. V postopku namreč ni bilo zaslediti bistvenih kršitev določb postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, dejansko stanje je bilo zadosti ugotovljeno, pravilno pa so bile uporabljene tudi materialnopravne določbe.

Ker je dražba potekala pravilno, sodelovali pa so vsi, ki so izpolnjevali pogoje iz določbe 184. člena ZIZ, ne more biti relevantno zatrjevanje dolžnika, da bi ob sodelovanju drugih udeležencev, bila dosežena višja cena in bi zato bile njegove koristi bolje varovane. Nerelevantne so tudi pritožbene navedbe o tem, zakaj je bil prvič sklep o domiku razveljavljen. Kupec na prvi dražbi je imel možnost plačati kupnino, vendar je ni plačal. Zato je bil prvi sklep pravilno razveljavljen. Vse ostale navedbe v zvezi s tem ne morejo biti pravno odločilne v tej zadevi.

Ker se A.Č. kot udeleženka ni v tem postopku nikoli pritožila, ni podala pripomb na zapisnik o dražbi in tudi ni vložila pritožbe proti sklepu o domiku, so tudi vsi ostali predlagani dokazi (zaslišanje ostalih oseb, ki so sodelovale pri dražbi) nepomembni. Dolžnik je uvodoma zapisal, da se pritožuje proti celotnemu sklepu z dne 20.7.1999. Sklep ima tudi odločitev v 1. točki, kar pa dolžnik ne obrazloži. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus tudi v tem delu in ugotovilo, da je sklep pravilen, saj niso bile kršene določbe postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, dejansko stanje je bilo zadosti ugotovljeno, pravilno pa je bilo tudi uporabljeno materialno pravo. Vse to je narekovalo zavrnitev pritožbe v celoti in potrditev sklepa sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).