Jedro

V primeru odreditve ukrepa odstranitve tujca iz skupnih bivalnih in drugih prostorov ter ločene nastanitve v posebej varovani sobi, kot je bil tožniku izrečen z izpodbijano odločbo, mora toženka v obrazložitvi pisne odločbe utemeljiti, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 76.c člena ZTuj-2, ter pri izbiri ukrepa upoštevati tudi tretji odstavek 76.c člena ZTuj-2 in vse to v odločbi tudi konkretno obrazložiti.

Izrek

Tožbi se ugodi ter se ugotovi, da je odločba Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Generalne policijske uprave, Uprave uniformirane policije, Centra za tujce št. 2253-685/2021/12 (216-04) z dne 8. 11. 2021 nezakonita.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, navedeno v izreku sodbe, je policija (v nadaljevanju tudi: toženka) tožniku, ki je kot prosilec za mednarodno zaščito nastanjenem v Centru za tujce v Postojni (v nadaljevanju: center), zaradi kršitev pravil bivanja v centru odredila odstranitev iz skupnih bivalnih in drugih prostorov ter ločeno nastanitev v posebej varovani sobi do treh dni, in sicer je bivanje v omenjeni sobi odrejeno od 7. 11. 2021 od 12:20 in ne traja dlje kot do 8. 11. 2021 do 12:20 (1. točka izreka). Nadalje je bilo tožniku odrejeno bivanje pod strožjim policijskim nadzorom od 8. 11. 2021 od 12:20 dalje, vendar ne dlje kot do 8. 12. 2021 (2. točka izreka), pri čemer je bila kot prostor izvajanja strožjega policijskega nadzora določena posebna varovana soba v prostorih centra (3. točka izreka). Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je bil tožnik v center nastanjen 12. 10. 2021 na podlagi zapisnika Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-925/2020 (1312-20) (v nadaljevanju: zapisnik MNZ z dne 12. 10. 2021), in sicer mu je omejitev gibanja v centru odrejena za obdobje največ treh mesecev, z možnostjo podaljšanja za en mesec.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno, da je bila tožniku 18. 10. 2021 zaradi ponavljajočih se kršitev pravil bivanja v centru vročena odločba št. 2253-685/2021/5 (216-4) o izreku ukrepa strožjega policijskega nadzora. Iz poročila dežurnega policista je razvidno, da se tožnik 5. 11. 2021 ob 22:20 kljub opozorilu ni želel odpraviti v sobo k nočnemu počitku, ampak je nadaljeval s striženjem na hodniku. Ko mu je bilo izrečeno opozorilo po prvem odstavku 76.c člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju: ZTuj-2) zaradi lažje kršitve pravil bivanja (motenje nočnega miru), je s striženjem prekinil, počistil za sabo in se odpravil v sobo. Dne 6. 11. 2021 ob 18:20 je začel razbijati po steklu pisarne moškega oddelka in brcati v vrata na oddelek ter je zahteval mobilni telefon. Ob prihodu policistov je glasno kričal, da mu je umrla mama, ter zahteval, da se mu izroči telefon in ga bo imel pri sebi. Pojasnjeno mu je bilo, da to ni možno, da pa mu je omogočen klic z njegovega telefona. Med razgovorom se je izkazalo, da mu mama ni umrla in da je tožnik zelo verjetno z dogodkom hotel izsiliti, da bi imel telefon pri sebi. V nadaljevanju se je umiril in prenehal s kršitvijo. Z navedenim dejanjem je kršil 2. točko tretjega odstavka 76.b člena ZTuj-2 (žaljiv ali nasilen odnos do sostanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev). Kot še navaja toženka, je tožnik 7. 11. 2021 ob 12:00 težje kršil pravila bivanja v centru s tem, da ni upošteval ukaza uradne osebe, ki je povzročila hujše motnje v delovanju centra in se nasilno obnašal do zaposlenih. Ob vračanju telefonov, ki so jih imeli tujci na razpolago skladno z dnevnim redom aktivnosti, kljub večkratnemu pozivu k vrnitvi telefona, tega ni upošteval in se je močno razburjal. Glede na povedano mu je bila ob 12:20 ustno odrejena odstranitev iz skupnih bivalnih in drugih prostorov ter ločena nastanitev v posebej varovani sobi do treh dni. Z opisanim dejanjem je kršil 2. in 5. točko tretjega odstavka 76. člena ZTuj-2. Kot nadaljuje toženka, je iz navedenega razvidno, da je policija ob kršitvah tožnika najprej opozorila, nato pa uporabila ukrepe iz 76.c in 77. člena ZTuj-2. Kljub temu je tožnik 5., 6. in 7. 11. 2021 ponovno kršil pravila bivanja. Njegova ravnanja pomenijo nevarnost za delovanje centra, za nastanjene tujce in policiste, zato se mu odredi bivanje pod strožjim policijskim nadzorom, saj ukrepi iz 76.c člena ZTuj-2 niso zalegli. Tožnik je bil s strani uslužbencev centra seznanjen s svojimi pravicami in obveznostmi v času nastanitve, z vrstami kršitev pravil bivanja in ukrepi zanje po ZTuj-2 ter postopkom pri kršitvah pravil, ki jih določa Pravilnik o bivanju v Centru za tujce, deponiranju lastnih sredstev ter obliki in vsebini izkaznice o dovolitvi zadrževanja na območju Republike Slovenije (v nadaljevanju: Pravilnik). Ob nastanitvi sta mu bila v njemu razumljivem jeziku vročena izvod Pravilnika in izvleček ZTuj-2. S podpisom je potrdil, da je seznanjen s temi določbami. Toženka nato povzema določbe prvega odstavka 77. člena ZTuj-2 in 44. člena Pravilnika ter navaja, da se kot prostor izvajanja strožjega policijskega nadzora določa posebna varovana soba v prostorih centra. Kot še dodaj, je organ v zadevi vodil skrajšani ugotovitveni postopek na podlagi določb 1. in 2. alineje prvega odstavka 144. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), zato stranke ni bilo treba zaslišati.

3. Tožnik je po pooblaščenki vložil tožbo zoper izpodbijano odločbo, iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Ne strinja se s tem, da je toženka odločbo izdala po skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj je s tem tožniku odvzela ustavno zagotovljeno pravico do izjave. Prav tako se ne strinja z njeno navedbo, da se je dejansko stanje v celoti ugotovilo na podlagi dejstev in dokazov, ki so bili toženki znani, in da ni bilo potrebe, da se tožnika zasliši. V tej zvezi poudarja, da gre pri odreditvi takšnega ukrepa za izjemen poseg v posameznikovo svobodo, zato ga je nedopustno sprejeti po skrajšanem postopku. Meni, da je izvajanje ukrepa primerljivo z bivanjem v samici po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki pa je natančno časovno omejeno na 21 dni (samica s pravico do dela) oziroma 14 dni (brez pravice do dela). Tožnik je v stiski in slabem psihičnem stanju. Z omejitvijo gibanja na določene dele centra se ga odreže od stika s prijatelji v centru, z odvzemom pravice do uporabe računalnika in mobilnega telefona pa onemogoči tudi komunikacijo z družino. Ukrep ni sorazmeren glede na njegovo duševno zdravje in domnevne kršitve. V nadaljevanju tožnik podaja svoj pogled na očitane kršitve, pojasnjuje svoje ravnanje ter obžaluje, če je kogarkoli osebno prizadel, to ni bil njegov namen. Nasilno ravnanje tožnika pa v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, prav tako iz obrazložitve niso razvidne ponavljajoče se kršitve hišnega reda (kaj, kdaj, v zvezi s čim je kršil, do katere osebe poimensko se je neprimerno obnašal). Pavšalno navajanje kršitev je nesprejemljivo za tako skrajni ukrep, ki ni sorazmeren. Izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena, kar pomeni kršitev prvega odstavka 214. člena ZUP, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Tožnik se sklicuje na sodbo tega sodišča št. III U 4/2021 z dne 11. 1. 2021 ter izpostavlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), ki je v zadevi Csüllög proti Madžarski ocenilo, da je bila zaradi same odsotnosti razlogov, ki bi pogojevali ukrepe izolacije, le-ta dojeta kot arbitrarna. Tožnik je v tožbi predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženki naloži, da nemudoma preneha izvajati izrečeni ukrep bivanja pod strožjim policijskim nadzorom v centru.

4. Toženka je sodišču predložila upravne spise, ki se nanašajo na zadevo. V odgovoru na tožbo je predlagala, da sodišče tožbo, če je prepozna, zavrže, sicer pa kot neutemeljeno zavrne. Glede dejanskega stanja je še navedla: da je bil tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju: ZMZ-1) izrečen ukrep omejitve gibanja na center, ki je bil potrjen s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča št. I U 1516/2021-16 z dne 19. 10. 2021; da je tožnik večkrat kršil pravila bivanja v centru, in sicer 14., 15. in 17. 10. 2021, zaradi česar mu je bil z odločbo št. 2253-685-2021/4 (216-04) z dne 18. 10. 2021 odrejen ukrep iz drugega odstavka 76.c člena ZTuj-2; da je nadaljeval s kršitvami 18. in 19. 10. 2021, zato mu je bil z odločbo št. 2253-685-2021/5 (216-04) dne 20. 10. 2021 odrejen ukrep iz prvega odstavka 77. člena ZTuj-2; dne 5., 6. in 7. 11. 2021 pa je ponovno težje kršil pravila bivanja in mu je bila zato izdana izpodbijana odločba. Glede na navedeno niso utemeljene tožbene trditve, da ni razvidno, kakšne ponavljajoče kršitve hišnega reda centra je tožnik zagrešil. Gre za varnostno problematično osebo, ki je v času nastanitve večkrat kršila pravila bivanja, s katerimi je bil tožnik ob nastanitvi seznanjen. Natančen povzetek tožnikovih kršitev je, kot v odgovoru na tožbo navede toženka, razviden iz priloge. V nadaljevanju toženka opisuje pogoje izvajanja izrečenega ukrepa v posebej varovani sobi ter dodaja, da je zaradi težav v duševnem zdravju tožnika v času nastanitve v centru štirikrat pregledal zdravnik psihiater, ki ga je zdravil že v Azilnem domu, in mu je predpisal terapijo, ki se redno izvaja; poleg tega ga je najmanj trikrat pregledal splošni zdravnik; na dnevni ravni se mu nudi zdravstvena oskrba s strani medicinske sestre centra. V tej zvezi prilaga izvlečke poročil socialne in zdravstvene službe. Tožnik v času izvajanja strožjega policijskega nadzora lahko komunicira z zunanjim svetom in se giba na svežem zraku, je pa večkrat žaljiv in nasilen v komunikaciji z zaposlenimi v centru. Za dodatno razjasnitev njegovih kršitev pravil bivanja toženka predlaga zaslišanje uslužbencev centra: A.A., B.B., C.C. in Č.Č.. Dodaja, da je tožniku bila omogočena pravica do izjave, in se pri tem sklicuje na uradni zaznamek o izjavi kršitelja z dne 8. 11. 2021. Pripominja še, da ta zadeva ni primerljiva z zadevo III U 4/2021, saj je izrek izpodbijane odločbe jasen in določen ter skladen z njeno obrazložitvijo.

5. Z vlogo z dne 15. 11. 2021 je toženka sodišče obvestila, da je na podlagi sklepa št. 2253-685/2021/16 (216-04) z dne 15. 11. 2021 tožniku prenehal ukrep strožjega policijskega nadzora, izrečen z izpodbijano odločbo. Ukrep se je prenehal izvajati 15. 11. 2021 ob 10:45 uri, ko je bil tožnik iz posebej varovane sobe premeščen na moški oddelek. Zato po mnenju toženke ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo.

6. Tožnik je v vlogi z dne 17. 11. 2021 oporekal navedbam iz odgovora na tožbo. Meni, da so zatrjevanja toženke pavšalna in se zato do njih niti ni moč opredeliti. Toženka zavrača tožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave in o tem, da ni bilo podlage za skrajšani ugotovitveni postopek, obenem pa sama predlaga zaslišanje več prič, torej še sama meni, da dejansko stanje ni bilo popolnoma razjasnjeno. Tožnik je bil zaradi ukrepa v neznosni stiski. Res je 15. 11. 2021 dopoldan glede na zapis na uradnem zaznamku, sicer brez podpisa in brez prevajalca za svoj materni jezik, izjavil, da ne bo več kršil pravil bivanja. Obžaluje ravnanja v afektu in če je koga osebno prizadel, bi se mu tudi opravičil. Ker pa gre za hujši poseg v osebno svobodo, želi, da sodišče o tožbi vsebinsko odloči. Izpostavlja odločbo Ustavnega sodišča št. Up-51/13-11 z dne 21. 11. 2013 ter pojasnjuje, da je pravni interes tožnika za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ter ugotovitev njene nezakonitosti utemeljen tudi z možnostjo, da mu bo tovrsten ukrep ponovno izrečen. Tožnik torej sodišču predlaga, da presodi izpodbijano odločbo in ugotovi njeno nezakonitost. 7. S sklepom št. III U 214/2021-11 z dne 26. 11. 2021 je sodni senat na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 sklenil, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik.

8. Sodišče je v upravnem sporu dne 3. 12. 2021 opravilo javno glavno obravnavo, ki so se je udeležili tožnik in njegova pooblaščenka D.D. ter za toženko višja državna odvetnica E.E.. Tožnik je potek glavne obravnave spremljal preko sprotnega tolmačenja sodnega tolmača za arabski jezik g. F.F.. Tožnikova pooblaščenka je pojasnila, da tožnik ne vztraja pri izpodbojni tožbi, ampak sedaj zahteva ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe. Tožnik osebno je potrdil, da od 15. 11. 2021 dalje ni več v posebni varovani sobi. Kot je navedla njegova pooblaščenka, tožnik sicer vztraja pri dosedanjih navedbah. Vprašljivo je, ali je bil v njemu razumljivem jeziku seznanjen s pravili bivanja v centru in posledicami njihovih kršitev ter deležen opozoril glede kršitev. Razjasniti bi bilo treba, kako izgleda posebej varovana soba in kako izgledajo drugi prostori centra, namenjeni izvajanju strožjega policijskega nadzora; kako se je tožnik počutil med izvajanjem ukrepa; ali je bil seznanjen, koliko časa bo moral biti v omenjeni sodbi in kaj lahko naredi, da tam ne bi bil več nastanjen. O pogojih bivanja v tej sobi lahko sam izpove. Izrek izpodbijane odločbe določa namestitev v posebej varovano sobo za celotno v izreku zajeto obdobje. ZTuj-2 pa v 76.c členu določa, pod katerimi pogoji je dopusten ukrep namestitve tujca v posebej varovano sobo (in sicer največ do treh dni), medtem ko v 77. členu, ki ureja bivanje pod strožjim policijskim nadzorom, govori o za to namenjenih prostorih centra. Ker gre za hud poseg v osebno svobodo, je treba zakon restriktivno razlagati. Zastopnica toženke je menila, da je izrek izpodbijane odločbe skladen z zakonom. Precizirala je predlagane dokaze in navedla, da bi več o pogojih bivanja v posebej varovani sobi vedeli povedati kot priče predlagani uslužbenci centra.

9. Tožnik osebno je na glavni obravnavi navajal, da mu policist v centru z imenom A. v podpis da listine v slovenščini, brez prevoda, ne da bi razložil njihovo vsebino. Zanikal je, da bi prejel pravila bivanja v centru v svojem jeziku. Ko se mu je na predlog zastopnice toženke pokazal izvleček iz ZTuj-2 s prevodom v arabski jezik, ki je v upravnem spisu zadeve, je tožnik navedel, da tega ni prejel. Pojasnil je, da je v centru sicer včasih prisotna tolmačka B., vendar izpodbijane odločbe v svojem jeziku ni prejel. Navedbe glede očitane kršitve z dne 6. 11. 2021 ne držijo, stekla ni razbil. Navajal je še, da mu je, ko je bil 16. 10. 2021 prvič nameščen v posebej varovano sobo, policist poškodoval nogo. Zdravnik pa te ne sprejme, če iščeš urgentno pomoč oziroma če nisi na seznamu. Za tožnika pristojen policist C. ponavadi sploh ne pride k njim. Dne 22. 11. 2021 so tožniku poškodovali roko in zato od takrat do 1. 12. 2021 ni jedel. Tožnik je še navedel, da je posebna varovana soba en prostor, ki ima tudi WC, telefona ni, je pa domofon, po katerem se lahko pokliče policista. Hrano prinesejo v to sobo. Če je v redu paznik, se lahko gre tudi ven na cigareto. V tej sobi je bil tožnik od 7. do 15. 11. 2021 sam.

10. Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi vpogledalo izpodbijano odločbo, zapisnik MNZ z dne 12. 10. 2021, sklep MNZ št. 2142-925/2020/17 (122-23) z dne 13. 10. 2021, sodbo Upravnega sodišča št. I U 1516/2021-16 z dne 19. 10. 2021, odločbo MNZ, Policije, Centra za tujce Postojna št. 2253-685/2021/4 (216-04) z dne 18. 10. 2021, odločbo MNZ, Policije, Centra za tujce Postojna št. 2253-685/2021/5 (216-04) z dne 20. 10. 2021, pisni izvod Pravilnika in izvleček iz ZTuj-2 s prevodom v arabski jezik, pisni povzetek tožnikovih kršitev, ki se nahaja v upravnem spisu, seznam aktivnosti s tožnikom ter dnevni red aktivnosti za tujce, ki bivajo v posebej varovani sobi, izvleček iz poročil socialne in zdravstvene službe centra, uradni zaznamek o izjavi kršitelja z dne 8. 11. 2021 ter sklep MNZ, Policije, Centra za tujce št. 2253-685/2021/16 (216-04) z dne 15. 11. 2021 z vročilnico. Iz razlogov, razvidnih iz nadaljevanja obrazložitve, ni sledilo dokaznim predlogom za zaslišanje tožnika kot stranke ter za zaslišanje uslužbencev centra A.A., B.B., C.C. in Č.Č. kot prič. Tožnikova pooblaščenka in zastopnica toženke na glavni obravnavi na to nista imeli ugovorov ali dodatnih navedb.

11. Tožba je utemeljena.

12. Predmet presoje v tem upravnem sporu je (samo) izpodbijana odločba, s katero je bila tožniku na temelju določb 76.c in 77. člena ZTuj-2 zaradi kršitev pravil bivanja v centru odrejena odstranitev iz skupnih bivalnih in drugih prostorov ter ločena nastanitev v posebej varovani sobi v času od 7. 11. 2021 od 12:20 do 8. 11. 2021 do 12:20 (1. točka izreka) ter bivanje pod strožjim policijskim nadzorom od 8. 11. 2021 od 12:20 dalje, vendar ne dlje kot do 8. 12. 2021, pri čemer je bila kot prostor izvajanja strožjega policijskega nadzora določena posebna varovana soba v prostorih centra (2. in 3. točka izreka). V tem upravnem sporu se ne presoja odločitev o sami namestitvi tožnika v center (ta odločitev je že pravnomočna).1 Izpodbijana odločba je bila tožniku vročena 8. 11. 2021, tožbo pa vložena 11. 11. 2021, s tega dne oddano priporočeno poštno pošiljko, kar je v okviru zakonskih rokov iz šestega odstavka 76.c člena oziroma prvega odstavka 78. člena ZTuj-2. V zadevi ni sporno, da se je ukrep iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe že iztekel ter da je na podlagi sklepa toženke št. 2253-685/2021/16 (216-04) z dne 15. 11. 2021 tega dne tožniku prenehal tudi ukrep strožjega policijskega nadzora iz 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe. Tožnik je sicer prvotno s tožbo zahteval odpravo izpodbijane odločbe in prenehanje izvajanja ukrepa bivanja pod strožjim policijskim nadzorom, nato pa je tožbeno zahtevo modificiral v ugotovitveno, kar je potrdil tudi na glavni obravnavi in kar tudi za toženko ni sporno.

13. V upravnem sporu se namreč s tožbo lahko zahteva tudi ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v pravice ali pravne koristi tožnika (2. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). V primeru utemeljenosti tovrstne tožbe sodišče s sodbo ugotovi, da je upravni akt nezakonit (prvi odstavek 64.a člena ZUS-1). Ta nezakonitost lahko izvira iz tožbenih razlogov zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, napačno uporabljenega materialnega predpisa ali kršitve pravil postopka.2 Tožnik po presoji sodišča za ugotovitveno tožbo oziroma sodbo tudi izkazuje pravni interes, in sicer (že) s tem, ko se - ob upoštevanju, da je, kot je bilo navedeno, nastanjen v centru - sklicuje, da je pravni interes za takšno tožbo oziroma sodbo utemeljen z možnostjo, da mu bo istovrsten ukrep ponovno izrečen, torej da je potrebna zaradi preprečitve ponavljanja bodočega tovrstnega odločanja toženke.

14. ZTuj-2 kršitve pravil bivanja tujca v centru opredeljuje v 76.b členu, in sicer so te kršitve razdeljene na lažje (drugi odstavek) in težje (tretji odstavek). Ukrepe ob kršitvah pravil bivanja v centru ureja 76.c člen ZTuj-2. Skladno s prvim odstavkom tega člena se za lažje kršitve pravil bivanja tujcu izreče opozorilo. Za težje kršitve ali če tujec nadaljuje z lažjimi kršitvami se mu lahko odredi ukrepe, ki so določeni v drugem odstavku 76.c člena, med drugim tudi odstranitev iz skupnih bivalnih in drugih prostorov ter ločeno nastanitev v posebej varovani sobi do treh dni. V tretjem odstavku 76.c člena ZTuj-2 je določeno, da se pri izbiri ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena upoštevajo teža kršitve, izjava kršitelja, sorazmernost ukrepa glede na težo kršitve, odgovornost osebe za kršitev, nagib, zaradi katerega je tujec storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, ki so pomembne za ukrepanje, postopnost pri ukrepanju in možne posledice ukrepanja. Kot izhaja iz četrtega odstavka 76.c člena ZTuj-2, se ukrep iz drugega odstavka tega člena izreče ustno, v 48 urah od tega pa se tujcu izda pisna odločba.

15. Bivanje pod strožjim policijskim nadzorom je urejeno v 77. člen ZTuj-2, in sicer ta ukrep odredi policija z odločbo, med drugim, kot je določeno v 2. alineji prvega odstavka 77. člena ZTuj-2, če je tujec kljub izreku ukrepa iz drugega odstavka 76.c člena nadaljeval z lažjimi ali težjimi kršitvami pravil bivanja v centru, in sicer v primeru lažjih kršitev v obdobju enega meseca od izrečenega ukrepa, v primeru težjih kršitev pa v odbodbju šestih mesecev od izrečenega ukrepa. V primeru izreka ukrepa bivanja pod strožjim policijskim nadzorom ostanejo že izrečeni ukrepi iz 76.c člena ZTuj-2 v veljavi, ob novih kršitvah pravil bivanja v centru pa se lahko tujcu izrečejo tudi novi ukrepi v skladu s 76.c členom (drugi odstavek 77. člena ZTuj-2). Tretji odstavek tega, torej 77. člena ZTuj-2 določa, da se bivanje pod strožjim policijskim nadzorom tujcu odredi za čas, ki je potreben, da bo prenehal kršiti pravila bivanja v centru, vendar ne za več kot šest mesecev. Kot izhaja iz petega odstavka 77. člena ZTuj-2, strožji policijski nadzor pomeni omejitev gibanja v posebej za to namenjenih prostorih centra, v skladu s pravili bivanja.

16. Ukrepi iz 76.c člena ZTuj-2 in bivanje pod strožjim policijskim nadzorom se lahko izrečejo tudi tujcu, ki je (kot je tožnik) v centru nastanjen na podlagi določb zakona, ki ureja mednarodno zaščito (sedmi odstavek 76.c člena in četrti odstavek 77. člena ZTuj-2).

17. Po ZTuj-2 se torej tako ukrepi iz 76.c člena tega zakona kot tudi bivanje pod strožjim policijskim nadzorom izrečejo z odločbo. V postopku izdaje odločbe se uporabljajo tudi določbe ZUP, kot to izhaja iz 85. člena ZTuj-2. To pa pomeni, da mora obrazložitev odločbe, kot je izpodbijana, ustrezati standardu iz prvega odstavka 214. člena ZUP.3 Če obrazložitev upravne odločbe nima takšne vsebine, odločitve ni mogoče preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. V primeru takšne kršitve se lahko stranka utemeljeno sklicuje tudi na kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Ustrezna obrazložitev odločbe je namreč pogoj za to, da jo lahko stranka učinkovito izpodbija. Po ustaljeni upravnosodni praksi zato bistveno pomanjkljive obrazložitve upravnega akta ni mogoče nadomestiti z odgovorom na tožbo in nadaljnjimi vlogami v upravnem sporu.

18. Iz navedenega sledi, da mora v primeru odreditve ukrepa, kot je bil tožniku izrečen pod 1. točko izreka izpodbijane odločbe, toženka v obrazložitvi pisne odločbe utemeljiti, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 76.c člena ZTuj-2, ter pri izbiri ukrepa upoštevati tudi tretji odstavek 76.c člena ZTuj-2 in vse to v odločbi tudi konkretno obrazložiti. Prav tako mora v primeru odreditve bivanja pod strožjim policijskim nadzorom toženka v odločbi obrazložiti, da so podani pogoji za odreditev tega ukrepa, ki ga mora konkretno utemeljiti tudi z vidika trajanja in prostorskega izvajanja ukrepa (prim. tretji in peti odstavek 77. člena ZTuj-2 ter 44. člen Pravilnika). Sodišče ob tem dodaja, da tudi upoštevaje naravo stvari, v kateri gre za izrekanje ukrepov, ki so namenjeni zagotavljanju reda v centru, presoje, ki jo toženki nalaga zakon, ne more v bistvenem nadomeščati sodišče s svojimi razlogi.

19. Obrazložitev izpodbijane odločbe predpisanemu standardu ne ustreza. Že zato ne, ker iz nje ni razvidno, da bi toženka v zvezi z izbiro ukrepa iz 1. točke izreka odločbe opravila presojo, ki ji jo nalaga tretji odstavek 76.c člena ZTuj-2, torej da je ugotovila in presodila vse okoliščine iz citirane zakonske določbe. Prav tako je bistveno pomanjkljiva obrazložitev tožniku izrečenega ukrepa bivanja pod strožjim policijskim nadzorom. Toženka v izpodbijani odločbi ni obrazložila odrejenega časa trajanja tega ukrepa (od 8. 11. 2021 od 12:20 dalje do 8. 12. 2021), kar bi morala storiti glede na tretji odstavek 77. člena ZTuj-2. Kot prostor izvajanja strožjega policijskega nadzora je v odločbi določila posebno varovano sodbo v prostorih centra. V tej zvezi sodišče ugotavlja, da ZTuj-2 v primeru ukrepa iz 1. alineje drugega odstavka 76.c člena izrecno predvideva ločeno nastanitev v posebej varovani sobi do treh dni, medtem ko pri strožjem policijskem nadzoru določa le, da to pomeni omejitev gibanja v posebej za to namenjenih prostorih centra, v skladu s pravili bivanja. Te prostore po 44. členu Pravilnika določi vodja centra, tujec jih sme zapustiti le v spremstvu policista; sicer pa tudi za tujca, ki mu je odrejen strožji policijski nadzor, praviloma velja dnevni red, izvajanje nadzirajo policisti. Glede na navedeno po presoji sodišča ni a priori izključeno, da se kot prostor izvajanja strožjega policijskega nadzora določi tudi posebna varovana soba v prostorih centra, vendar mora toženka v takšnem primeru v odločbi še posebej argumentirano obrazložiti, da vse okoliščine konkretnega primera, tudi ob upoštevanju odrejenega časa trajanja ukrepa in zdravstvenega stanja tujca, zahtevajo in dopuščajo takšen ukrep. Takšne obrazložitve v izpodbijani odločbi ni. Sodišče ob tem dodaja, da toženka, čeprav v upravnem sporu sama navaja, da je tožnika v centru večkrat obravnaval zdravnik psihiater ter se sklicuje na izvlečke iz poročil zdravstvene in socialne službe centra, v obrazložitvi odločbe teh okoliščin ni niti nakazala in ne pojasnila, ali jih je upoštevala pri določanju trajanja in prostorov izvajanja izrečenega ukrepa.

20. Ker že iz navedenih razlogov izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, je s tem podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 64.a člena ZUS-1, v zvezi s 3. točko prvega odstavka 64. člena tega zakona, ugotovilo, da je izpodbijana odločba nezakonita.

21. Ker je sodišče nezakonitost odločbe ugotovilo že zaradi zgoraj navedene kršitve določb postopka, vsebinska presoja ostalih navedb strank za odločitev o tožbi v upravnem sporu ni bila potrebna.

22. Sodišče tako predvsem v pojasnilo strankama dodaja, da je v obrazložitvi odločbe navedeno, da je bila tožniku dne 18. 10. 2021 vročena odločba o izreku ukrepa strožjega policijskega nadzora, kar pa ni skladno s spisi zadeve, ki so bili vpogledani v dokaznem postopku. Iz teh izhaja, da je bila navedenega dne tožniku izdana in vročena odločba o izreku ukrepa odstranitve iz skupnih bivalnih in drugih prostorov ter ločeni nastanitvi v posebej varovani sobi; nato pa mu je bila 20. 10. 2021 izdana odločba o bivanju pod strožjim policijskim nadzorom, in sicer ne dlje kot do 3. 11. 2021. Kršitve, zaradi katerih so bili tožniku izrečeni ti ukrepi, iz obrazložitve izpodbijane odločbe niso razvidne. Tudi opisi tožniku očitanih kršitev z dne 5., 6. in 7. 11. 2021 v obrazložitvi izpodbijane odločbe niso konkretizirani tako, da bi bilo razvidno, katere osebe so bile poleg tožnika prisotne pri dogodkih. Tega toženka tudi v upravnem sporu ni konkretno navedla. Zgolj sklicevanje na listine upravnega spisa za izpolnitev trditvenega bremena v sodnem postopku ne zadošča. Stranka mora sodišču podati konkretne navedbe (prim. prvi odstavek 20. člena in prvi odstavek 30. člena ZUS-1); z izvajanjem dokazov se navedbe zgolj dokazujejo. Trditvenega bremena zato tudi ni mogoče izpolniti s predlogi za zaslišanje stranke ali prič, ki jim sodišče zato ni sledilo. Ob tem še dodaja, da toženka niti ne zatrjuje, da teh dokazov ne bi bilo mogoče izvesti že postopku izdaje izpodbijane odločbe, in jih tudi zato ob smiselni uporabi določb tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 v sodnem postopku ne bi bilo utemeljeno upoštevati.

23. Nadalje v zvezi z obrazložitvijo izpodbijane odločbe sodišče poajsnjuje, da po 9. alineji tretjega odstavka 76.b člena ZTuj-2 težjo kršitev pomeni tudi neizpolnitev ukaza uradnih oseb, ki bi povzročila hujše motnje v delovanju centra, vendar pa je treba v odločbi utemeljiti, da gre za takšno situacijo. Kako bi lahko hujše motnje v delovanju centra pomenilo to, da tožnik po koncu predvidenega časa za telefoniranje ni upošteval poziva, da vrne telefon in se je močno razburjal, iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno.

24. Da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva, je po presoji sodišča pripisati tudi temu, da je toženka odločbo izdala po skrajšanem ugotovitvenem postopku. Tak postopek, ki se lahko izvede (ne pa mora izvesti) po določbah 144. člena ZUP, je po stališču pravne doktrine4 utemeljen, če so dejstva očitno nesporna oziroma se navedbe stranke ujemajo s podatki organa, za kar v obravnavanem primeru ne gre. Že glede na naravo ukrepa pa tudi ne gre za situacijo, ko bi bilo mogoče zaslišanje tožnika opustiti s pojasnilom, da to zaradi varstva njegovih pravic oziroma pravnih koristi ni potrebno. Sodišče prav tako ne more slediti toženki, ko ta tožbene očitke glede pravice do izjave (slednja ima podlago v določbah 22. člena Ustave Republike Slovenije in 9. člena ZUP) zavrača s sklicevanjem na uradni zaznamek o izjavi kršitelja z dne 8. 11. 2021. V tem uradnem zaznamku je navedeno le, da je bil s tožnikom 8. 11. 2021 opravljen razgovor zaradi izdaje pisne odločbe o ukrepu iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe, da je tožnik dne 7. 11. 2021 storil hujšo kršitev pravil bivanja po 5. alineji tretjega odstavka 76.b člena ZTuj-2 in da je v zvezi z njo povedal, da je bil razburjen, ker so mu policisti hoteli vzeti telefon, on pa naj bi imel nujen telefonski klic z družino, ker naj bi bila njegova mati zelo bolna. Iz navedenega uradnega zaznamka, ki tudi ni podpisan s strani tožnika, torej ni razvidno, da bi bil tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjen z vsemi ugotovitvami toženke, pomembnimi za odločitev, in bi imel možnost izjaviti se o njih, kar bi sicer po presoji sodišča prispevalo k temu, da bi toženka v odločbi presodila vse relevantne okoliščine in izdala odločbo z obrazložitvijo, ki bi lahko prestala sodni preizkus.

25. Sklepno sodišče zgolj še dodaja, da mora biti tožniku v jeziku, ki ga razume, zagotovljeno sistematično posredovanje informacij o vseh pravilih, ki veljajo v centru in ki določajo njegove pravice in obveznosti.

1 Tožnik je kot prosilec za mednarodno zaščito na podlagi določb ZMZ-1 v centru začasno nastanjen od 12. 10. 2021 od 13:15 ure dalje do prenehanja razlogov, vendar največ za tri mesece, z možnostjo podaljšanja za en mesec, kot je razvidno iz zapisnika MNZ z dne 12. 10. 2021 in nato izdanega sklepa MNZ št. 2142-925/2020/17 (122-23) z dne 13. 10. 2021, tožba zoper katerega je bila zavrnjena s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča št. I U 1516/2021-16 z dne 19. 10. 2021. 2 Glej E. Kerševan, V. Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. izdaja, Lexpera in GV Založba, Ljubljana 2018, str. 594. 3 ZUP v prvem odstavku 214. člena določa, da mora obrazložitev odločbe obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. 4 Prim. Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ur. P. Kovač, E. Kerševan, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 116 do 118.