Jedro

Ker iz sporne odločbe izhaja, da so bile tožnici kot komasacijski udeleženki za vloženo zemljo v komasacijski sklad iz tega sklada dodeljena določena zemljišča in odškodnina za razliko med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč glede na določilo 2. odstavka 115. člena ZKZ, ni verjetno izkazan pogoj težko popravljive škode.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 1295/99-9 z dne 15.12.1999.

Obrazložitev

V upravnem sporu je izpodbijana odločba z dne 30.6.1999, s katero je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote N.m. z dne 18.5.1999 o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega območja Š. polje.

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče zavrnilo tožničino zahtevo za izdajo začasne odredbe z dne 8.12.1999, s katero je predlagala, da se do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu odloži izvršitev navedene odločbe Upravne enote N.m. Upravno sodišče je zavrnilo tožničino zahtevo, ker ni verjetno izkazala zakonskih pogojev iz 1. odstavka 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS, ki določajo, da se izvršitev izpodbijanega upravnega akta odloži do izdaje pravnomočne sodne odločbe, če bi se z izvršbo prizadela tožniku težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi. Navedena pogoja morata biti izkazana kumulativno. Ker iz sporne odločbe izhaja, da so bila tožnici kot komasacijski udeleženki za vložena zemljišča v komasacijski sklad iz tega sklada dodeljena določena zemljišča in odškodnina za razliko med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč glede na določbo 2. odstavka 115. člena Zakona o kmetijskih zemjiščih (Uradni list RS, št. 59/96 - ZKZ), niso utemeljene tožničine trditve o nastanku težko popravljive škode zaradi vpisa v zemljiško knjigo. Tožnica je z odločbo o novi razdelitvi zemljišč v zameno za svoja vložena zemljišča v komasacijski sklad prejela druga zemljišča ter za razliko med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč tudi odškodnino, določeno v skladu z zakonom.

Tožnica v pritožbi navaja, kakor že v zahtevi za izdajo začasne odredbe, da je Upravna enota N.m. v zemljiški knjigi pri vl. št. 517 k.o. G. vložila zemljiškoknjižni predlog, na podlagi katerega naj bi se izbrisali tožničini parceli št. 2160/1 in št. 2202, ki sta bili vloženi v komasacijski sklad. Dne 26.11.1999 je zahtevala pri Upravni enoti N.m. odložitev izvršitve navedene odločbe skladno z določilom 2. odstavka 30. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 - ZUS), vendar upravna enota v zakonskem roku sedmih dni o njeni zahtevi ni odločila. Navaja, da je še lastnica navedenih parcel, ker v komasacijskem postopku nista bili dodeljeni komasacijskim udeležencem. Zato bi z izbrisom iz zemljiške knjige tožnici nastala težko popravljiva škoda, odložitev izvršitve sporne odločbe pa tudi ne nasprotuje javni koristi in ni nevarnosti, da bi katerikoli drugi stranki nastala nepopravljiva škoda. Njeno parc. št. 2160/1 uživajo štirje sovaščani brez odločbe, proti katerim je vložila tožbo na vrnitev parc. št. 2160/1 in 2202 k.o. G. Če bi se izpodbijana odločba izvedla v zemljiški knjigi, bi pravde izgubila, ker formalno parcel ne bi bilo več, tožnici pa bi nastali tudi stroški z vzpostavitvijo prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v primeru, če bo v upravnem sporu uspela. Ker gre za samovoljen poseg sovaščanov, sicer članov Agrarne skupnosti G., ki pa ni udeleženec v komasacijskem postopku, tožničino zemljišče neupravičeno zasedajo in zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Upravno sodišče utemeljuje zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe z razlogi, da ne obstajajo pogoji za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, ker so bila tožnici kot komasacijski udeleženki za vložena zemljišča v komasacijski sklad iz tega sklada dodeljena določena zemljišča in odškodnina za razliko med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč. Čeprav bi takšni razlogi kazali na to, da se je sodišče prve stopnje že spuščalo v presojo tožbe, je vendar zakonska določba 2. odstavka 115. člena ZKZ, na katero se prvostopno sodišče v izpodbijani odločbi sklicuje, že tudi pravna podlaga za presojo obstoja pogojev verjetnega nastanka težko popravljive škode zaradi vpisa sporne odločbe v zemljiško knjigo. Če so bili komasacijski postopki ob uveljavitvi ZKZ (t. j. 26.10.1996) tehnično dokončani in komasacijskim udeležencem izdane odločbe o dodelitvi zemljišč, se namreč po izrecni določbi 2. odstavka 115. člena ZKZ novo stanje vpiše v zemljiško knjigo na podlagi načrta nove razdelitve in izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč, morebitne nepravilnosti in razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč pa se poravnavajo z odškodnino po tržni vrednosti zemljišč. Že zaradi take pravne ureditve, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne more biti verjetno izkazana težko popravljiva škoda. Ne spreminja se namreč dodelitev zemljišč, ampak se eventualne nepravilnosti poravnavajo z odškodnino. Tožnica pa niti ne navaja, da komasacija ne bi bila tehnično izpeljana. Ker torej ni pogojev za izdajo zahtevane začasne odredbe, tožnica tudi s pritožbenimi ugovori ni mogla uspeti.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo po 73. in 68. členu ZUS.