Jedro

Presoja višine preživnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo med tožnico in tožencem, dodelilo hčerko T. in sina S. v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu ter tožnici naložilo plačevanje preživnine od 12.10.1999 dalje za hčerko T. po 20.000,00 SIT mesečno in za sina S. po 15.000,00 SIT mesečno. V zvezi z razvezo zakonske zveze in dodelitvijo otrok med strankama ni bilo spora, preživnina pa je bila določena na podlagi ugotovitev, da tožničina povprečna plača v obdobju od aprila do avgusta 1999 znaša 79.147,10 SIT, toženčeva 117.450,00 SIT, otroški dodatek, ki ga prejema toženec, 16.500,00 SIT in štipendija hčerke T. 9.400,00 SIT ter da znašajo preživninske potrebe hčerke T. mesečno 69.300,00 SIT in sina S. 61.300,00 SIT.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh strank in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo in navaja kot revizijski razlog zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da sodišče ni pravilno ugotovilo tožničine plače. Ta je znašala le 65.000,00 SIT in ne 79.147,00 SIT. Zato prisojene preživnine ne zmore. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in ugodi tožbenemu zahtevku ali pa sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Po izrečni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožeča stranka vlaga revizijo iz tega razloga. Ker ne gre za dovoljen revizijski razlog, ga revizijsko sodišče ni obravnavalo.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Ker dovoljenih razlogov v reviziji ni, se je revizijsko sodišče omejilo na preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je upoštevalo ugotovitve obeh sodišč o plačah pravdnih strank, o otroškem dodatku in o štipendiji, o preživninskih potrebah obeh otrok ter o razmerah, v katerih živijo pravdni stranki in otroka. Podatki o prejemkih strank in otrok in o preživninskih potrebah obeh otrok so že navedeni v povzetku vsebine sodbe prve stopnje in jih ni treba ponavljati. Toženec z obema otrokoma stanuje v stanovanju, ki je solastno pravdnima strankama, tožnica pa živi pri starših in se vozi na delo. Po 79. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se določi preživnina v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili možnosti staršev in potrebe otrok ter določili preživnino v skladu z navedeno določbo. Glede na dejanske podatke, ki so podlaga za odločitev, je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (378. člen ZPP).