Jedro

Dela na zemljišču, usmerjena v preprečitev iztekanja vode na drugo zemljišče, niso nenadomestna ravnanja (226. člen ZIZ), ki so nerazdružljivo vezana na osebo dolžnika in bi bila za upnika brez pomena, če jih ne bi opravil dolžnik, ali jih noben drug razen dolžnik sploh ne more opraviti. Izrek denarne kazni je dopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine le, če izvršitve obveznosti v izvršilnem postopku ni mogoče zagotoviti na drug način, kar pomeni, da gre za izjemo postopanja sodišča v sistemu izvršilnega prava. V ustavnosodni praksi je izrek denarne kazni z namenom izvršitve nadomestne obveznosti opredeljen kot očitna pravna napačnost, ki pomeni kršitev dolžnikove človekove pravice do enakega sodnega varstva pravic (22. člen Ustave).

Sodna odločba kot listinski dokaz ne dokazuje resničnosti dejanskih ugotovitev, ki so vsebovane v obrazložitvi sodne odločbe, pač pa dokazuje zgolj to, da je sodišče v določeni zadevi že odločilo in kako je odločilo. Po pojasnjenem sodišče prve stopnje razlogov o dejanskem stanju, ki izhajajo iz obrazložitve obeh pravnomočnih odločb, in se opirajo na opravljeni ogled, ne bi smelo uporabiti kot podlage svoje odločitve o ugovoru.

Kasnejša pravnomočna odločitev o isti stvari, rešeni že s sodno poravnavo, učinkuje močneje od predhodne poravnave, ki je izgubila pomen izvršilnega naslova zaradi učinkov pravnomočnosti nove sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnikov, razveljavilo sklep o izvršbi, predlog za izvršbo zavrnilo in izvršilni postopek ustavilo (I. točka izreka), pri tem pa upnici naložilo povrnitev ugovornih stroškov dolžnikov v znesku 137,88 EUR (II. točka izreka).

2. Upnica v pravočasni pritožbi uveljavlja vse tri pritožbene razloge, opredeljene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti ogled v času slabega vremena, ko se zaradi padavin voda izteka na upničino nepremičnino. Moralo bi tudi vpogledati v predložene fotografije, iz katerih izhaja, da iz odtočne cevi teče voda. Sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati procesnega gradiva iz drugega postopka. Ogled v pravdnem postopku P 41/2014 je bil opravljen v času vročega vremena brez padavin. Izvršilni naslov ni bil odpravljen ali spremenjen s sodno odločbo iz navedene pravdne zadeve. Posplošeno navaja tudi očitek procesne kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Dolžnika nista odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obrazložitev sodišča prve stopnje je zadosti jasna, da jo je mogoče preizkusiti, na nekonkretizirane navedbe o procesnih kršitvah iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa sodišče druge stopnje ne more odgovoriti.

6. Sicer upnica utemeljeno nasprotuje uporabi ugotovitev iz obrazložitve pravnomočnih sodnih odločb Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni v pravdnih zadevah P 25/2013 in P 41/2014 (sklep z dne 29. 1. 2014 in sodba z dne 21. 10. 2015). Sodna odločba kot listinski dokaz ne dokazuje resničnosti dejanskih ugotovitev, ki so vsebovane v obrazložitvi sodne odločbe, pač pa dokazuje zgolj to, da je sodišče v določeni zadevi že odločilo in kako je odločilo.(1) Po pojasnjenem sodišče prve stopnje razlogov o dejanskem stanju, ki izhajajo iz obrazložitve obeh pravnomočnih odločb, in se opirajo na opravljeni ogled, ne bi smelo uporabiti kot podlage svoje odločitve o ugovoru, kar pa ne pomeni, da pravnomočna sodba P 41/2014 z dne 21. 10. 2015 ne preprečuje obravnavane izvršbe.

7. Z navedeno sodbo je sodišče pravnomočno zavrnilo upničin tožbeni zahtevek, ki se je nanašal na obveznost dolžnikov, da odstranita odtočne cevi s svojega zemljišča, po kateri se izliva voda na upničino zemljišče, in na obveznost, da zagotovita odvajanje vode tako, da se ta ne bo več stekala na dolžničine parcele. Navedena odločitev se vsebinsko prekriva z v obravnavani izvršilni zadevi uveljavljano nedenarno obveznostjo dolžnikov, ki je zajeta v sodni poravnavi P 95/2010 z dne 25. 1. 2013 kot izvršilnem naslovu. Upnica je sama v odgovoru na ugovor pojasnila, da iz sodne poravnave izhaja neizpolnjena obveznost odstranitve odtočne cevi, speljane po nepremičninah dolžnikov, ki je usmerjena proti upničini nepremičnini, kar je tudi dokazovala s predlaganimi dokazi. S tem je precizirala obseg zahtevanega sodnega varstva v obravnavanem izvršilnem postopku.

8. Kasnejša pravnomočna odločitev o isti stvari, rešeni že s sodno poravnavo, učinkuje močneje od predhodne poravnave, ki je izgubila pomen izvršilnega naslova zaradi učinkov pravnomočnosti nove sodbe. Materialno pravnomočna sodna odločba kot je sodba, s katero je vsebinsko odločeno o tožbenem zahtevku, veže stranke in sodišče (prvi odstavek 319. člena ZPP). Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti je kot načelo ustavna kategorija (158. člen Ustave), ki zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo.(2) Pravnomočnost kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) je močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe (pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami). Zaradi pojasnjenega pomena pravnomočnost ozdravi tudi procesno kršitev prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari, o kateri je že bila sklenjena sodna poravnava (12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Dokler pravnomočna sodba P 41/2014 z dne 21. 10. 2015 velja, predstavlja oviro za izvršbo v obravnavani zadevi, saj predloženemu izvršilnemu naslovu sodni poravnavi odvzema njegovo učinkovanje (smiselno 5. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

9. Pri tem sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje očitno napačno izdalo sklep o izvršbi z izrekom denarne kazni za primer, da dolžnika ne bosta izpolnila obveznosti iz izvršilnega naslova. Dela na zemljišču, usmerjena v preprečitev iztekanja vode na drugo zemljišče, kot ta izhajajo iz izvršilnega naslova in sklepa o izvršbi, niso takšna, ki jih ne bi mogel učinkovito opraviti tudi kdo drug. Ne gre za nenadomestna ravnanja (226. člen ZIZ), ki so nerazdružljivo vezana na osebo dolžnika in bi bila za upnika brez pomena, če jih ne bi opravil dolžnik, ali jih noben drug razen dolžnik sploh ne more opraviti (kot primer se navaja umetniško delo določenega priznanega umetnika). Izrek denarne kazni je dopusten poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave) le, če izvršitve obveznosti v izvršilnem postopku ni mogoče zagotoviti na drug način, kar pomeni, da gre za izjemo postopanja sodišča v sistemu izvršilnega prava. V ustavnosodni praksi je izrek denarne kazni z namenom izvršitve nadomestne obveznosti opredeljen kot očitna pravna napačnost, ki pomeni kršitev dolžnikove človekove pravice do enakega sodnega varstva pravic (22. člen Ustave).(3) Sodišče prve stopnje bi po pojasnjenem smelo dovoliti le izvršbo v skladu z določili 225. člena ZIZ, česar pa upnica ni predlagala.

10. Uradni preizkus stroškovne odločitve ni pokazal nepravilne uporabe materialnega prava.

11. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Zobec., J. v: Pravdni postopek, zakon s komentarje, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 417. Op. št. (2) : Bistvo pravnomočnosti je utrditev pravnega razmerja zaradi zaupanja v pravo kot dela načela pravne države (2. člen Ustave); s pravnomočnostjo se zagotavlja pravna varnost, stabilnost in učinkovitost celotnega družbenega reda. Glej Jerovšek T. in Kovač P. v: Komentar Ustave Republike Slovenije, dopolnitev ? A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2011, str. 1405 in nasl. Op. št. (3) : Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-1092/07 z dne 21. 6. 2007.