Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da gre za spor zaradi motenja posesti. Tožnik je namreč v tožbi jasno opredelil predmet spora in njegovo vrednost ter navedel dejansko in pravno podlago za svoj zahtevek. Iz tožbe je tako razvidno, da tožnik ne zahteva zgolj provizorične zaščite svoje posesti, ki mu pripada kot solastniku spornih skupnih prostorov stavbe v etažni lastnini, ampak v resnici zahteva varstvo svoje solastninske pravice.
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, ter napovedalo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani.
2. Tožnik se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da gre za posestni spor. Uvod sklepa nasprotuje njegovemu izreku in obrazložitvi. Iz sklepa tudi niso razvidni razlogi za izpodbijano odločitev. Tožnik ne zahteva varstva zaradi motenja posesti, temveč varstvo solastninske pravice na skupnih delih stavbe v etažni lastnini. Za svoj zahtevek je v tožbi navedel tudi pravno podlago. Glede na vrednost spornega predmeta sodi ta spor v pristojnost okrožnega sodišča. 3. Pritožba je utemeljena.
4. Pri sestavi izpodbijanega sklepa ni prišlo do napak, ki bi lahko onemogočile njegov pritožbeni preizkus. Sklep zato ni obremenjen z očitano absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pojasnilo, resda skopo, vendar še razumljivo. Tudi izrek in obrazložitev sklepa si ne nasprotujeta.
5. Res pa je sodišče prve stopnje napačno ocenilo, da gre za spor zaradi motenja posesti. Tožnik je namreč v tožbi jasno opredelil predmet spora in njegovo vrednost ter navedel dejansko in pravno podlago za svoj zahtevek. Iz tožbe je tako razvidno, da tožnik ne zahteva zgolj provizorične zaščite svoje posesti, ki mu pripada kot solastniku spornih skupnih prostorov stavbe v etažni lastnini, ampak v resnici zahteva varstvo svoje solastninske pravice.
6. Ker gre torej v tej zadevi za spor v zvezi z zatrjevanim posegom toženk v tožnikovo solastninsko pravico in ne za spor zaradi motenja tožnikove soposesti, je glede na vrednost spornega predmeta za sojenje stvarno pristojno sodišče prve stopnje (prvi odstavek 32. člena ZPP) in ne okrajno sodišče. 7. Izpodbijani sklep je po navedenem v dejanskem in materialnopravnem pogledu zgrešen. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
8. O stroških pritožbenega postopka bo glede na izid pravde odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi (tretji odstavek 165. člena ZPP).