Jedro

Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.

Pravna podlaga za valorizacijo je v drugem odstavku 168. člena OZ, ki določa, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne določa kaj drugega.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, v katerem izpodbija odločitev o stroških postopka.

V ostalem se revizija zavrne.

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 299,44 EUR stroškov revizijskega postopka v 15 dneh, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od 16. dne od vročitve te odločbe.

Obrazložitev

Tožnik se je 27.1.2004 poškodoval v prometni nezgodi, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke. Pri tem je utrpel nihajno poškodbo vratne hrbtenice, zaradi česar mu je bila pravnomočno prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 2.706 EUR (prej 650.000 SIT), od tega 1.043 EUR (prej 250.000 SIT) za telesne bolečine, 620 EUR (prej 150.000 SIT) za strah in 1.043 EUR (prej 250.000 SIT) za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Od te je sodišče odštelo revaloriziran, že plačan znesek iz tega naslova (2.714,07 EUR, prej 650.400 SIT), medtem ko je v presežku zahtevek zavrnilo.

Tožnik vlaga revizijo glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škode. Za vsako od ugotovljenih oblik nepremoženjske škode bi mu morale biti po njegovem mnenju priznane odškodnine v višini posamično zahtevanih zneskov, ki v celoti ustrezajo teži poškodb in ugotovljenim posledicam. Tožnik v reviziji ponovno niza, ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode, vse tiste okoliščine, ki po njegovem mnenju upravičujejo odškodnino v celotnih zahtevanih zneskih in ki jih sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali. Ne strinja se z valorizacijo plačane akontacije. Meni, da zanjo ni pravne podlage. Obširno izpodbija tudi sklep o stroških. Predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe, to je ugoditev zahtevku za plačilo odškodnine.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija zoper sklep o stroških ni dovoljena, zoper odločitev o glavnem zahtevku pa ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije: Revizija je dovoljena samo zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o stroških, kot je vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti revizije:

1. Glede višine odškodnine: V reviziji uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu pripadajočih denarnih odškodnin za posamične oblike nepremoženjske škode tožnik utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njegovem mnenju utemeljevale odškodnino v vtoževanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa v reviziji ponovno navedena pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena ZPP), ustrezno in pravilno upoštevana že v pravnomočni sodbi. Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine. To zahteva vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je bilo to načelo pri odmeri odškodnin za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pravilno upoštevano. Rezultat te primerjave tako potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za navedene oblike nepremoženjske škode.

2. Glede valorizacije: Revizijski očitek, da zanjo ni pravno podlage, je neutemeljen. Podlaga za valorizacijo je v drugem odstavku 168. členu Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji), ki določa, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne določa kaj drugega. Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine in tako predstavlja njeno valorizacijo (primerjaj z II Ips 819/2005).

Neutemeljeno revizijo je moralo revizijsko sodišče zavrniti (378. člen ZPP).

Tožeča stranka, ki z revizijo ni uspela, mora toženi stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. in prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti stroški obsegajo nagrado za sestavo odgovora na revizijo, poročilo stranki, povečano za davek na dodano vrednost, materialne stroške in sodno takso za odgovor na revizijo ter znašajo skupaj 299,44 EUR.