Jedro

Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev ZDR ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za opredelitev presežnih delavcev oziroma tistih delavcev, ki se jim pogodbo o zaposlitvi iz tega razloga odpove. Vendar takšna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu oziroma posamičnim delavcem iz poslovnih razlogov ne pomeni, da bi bila uporaba v naprej določenih kriterijev za izbiro delavcev, ki se jim pogodbo o zaposlitvi odpove, nezakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo in plačilo nadomestila plače. Tožena stranka je kot poslovni razlog za zmanjšanje števila vzgojiteljic navajala nenehen upad vpisa predšolskih otrok, zaradi česar se je zmanjšala potreba po vzgojiteljicah. S spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest se je število vzgojiteljic zmanjšalo s prejšnjih 21 na 18. Pri izbiri delavk, ki jim bo odpovedano delovno razmerje, so se upoštevali kriteriji iz Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Po presoji sodišča je bila ocena delovne uspešnosti tožnice objektivna. Dokazan je resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, tožnici pa je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana v zakonsko določenem roku.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Obvezna uporaba kriterijev za izbiro presežnih delavcev iz 100. člena ZDR je predpisana le v primeru odpovedi večjemu številu delavcev, delodajalec pa lahko vnaprej določene kriterije uporabi tudi pri izbiri posameznega delavca. Vrednotenje po kriterijih iz kolektivne pogodbe dejavnosti je bilo zgolj v pomoč, da se je lažje odločil za izbiro oziroma je izbiro objektiviziral in se izognil očitkom pristranskega obravnavanja.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je podana kršitev materialnega prava s stališčem sodišča druge stopnje, da je bila uporaba kriterijev po kolektivni pogodbi ravnatelju le v pomoč pri izbiri. Da je uporaba teh kriterijev potrebna ni sporno med strankama, saj jih je tožena stranka upoštevala in v sodnem postopku utemeljevala razloge, da so bili uporabljeni pravilno. Izpodbijana sodba nima razlogov o navedbah, da kriteriji sploh niso bili uporabljeni in o drugačnih izpovedbah o okoliščinah izbire ravnatelja in njegove pomočnice.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nasl.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožena stranka ne navede izrecno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja kot revizijski razlog. Nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem glede kriterijev za izbiro po kolektivni pogodbi pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga. To velja tudi za navedbo o neupoštevanju domnevno drugačne izpovedi pomočnice ravnatelja o delovni uspešnosti tožnice.

8. Trditev v reviziji, da izpodbijana sodba nima razlogov o navedbah, da kriteriji po kolektivni pogodbi sploh niso bili uporabljeni, je neutemeljena in tudi v neskladju s siceršnjimi navedbami, da je tožena stranka te kriterije uporabila. V čem naj bi bili izpovedbi ravnatelja in njegove pomočnice različni, revizija ne pove. Sodišče druge stopnje je v tem delu sprejelo dejanske ugotovitve in dokazno oceno prvostopnega sodišča. Iz teh ugotovitev pa izhaja, da sta bili obe izpovedbi enaki glede bistvene okoliščine, da je bila tožnica povprečna delavka, da torej pri svojem delu in aktivnostih ni z ničemer izstopala v takšni meri, da bi se to moralo v primerjavi z drugimi delavkami upoštevati pri (nadpovprečni) oceni delovne uspešnosti.

9. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

10. Res je sicer stališče sodišča druge stopnje, da so kriteriji za izbiro presežnih delavcev po kolektivni pogodbi delodajalcu zgolj v pomoč za lažjo izbiro, pravno zmotno. Sodišče druge stopnje zmotno razlaga odločitve Vrhovnega sodišča, vendar to na pravilnost in zakonitost odločitve ni vplivalo. Vrhovno sodišče je v odločbi, ki jo navaja izpodbijana sodba in še v kasnejših, sprejelo naslednje stališče: Glede na drugačen koncept delovnega razmerja je ZDR na novo in drugače uredil tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (1. alineja prvega odstavka 88. člena). Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za opredelitev presežnih delavcev oziroma tistih delavcev, ki se jim pogodbo o zaposlitvi iz tega razloga odpove. Vendar takšna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitve manjšemu številu oziroma posamičnim delavcem iz poslovnih razlogov ne pomeni, da bi bila uporaba v naprej določenih kriterijev za izbiro delavcev, ki se jim pogodbo o zaposlitvi odpove, nezakonita. To velja predvsem za primere, ko na enem (istem) delovnem mestu dela več delavcev, pa zaradi krčitve dejavnosti preneha potreba po delu le določenemu številu teh delavcev.

11. Za toženo stranko veljavna kolektivna pogodba dejavnosti je podrobno urejala tako kriterije za ugotavljanje presežnih delavcev, kot način njihove uporabe. Ker takšna določitev kriterijev v kolektivni pogodbi tudi glede na določbe ZDR ni nezakonita, jo je morala tožena stranka v pogojih, ko gre za krčitev števila delavcev na primerljivih delovnih mestih, upoštevati. Ne samo kot "pripomoček" temveč kot vsako veljavno kolektivno pogodbo, torej kot obvezno pravno podlago za odločitev o izbiri presežnih delavcev. Med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka to storila. Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, upoštevanih tudi pri odločitvi sodišča druge stopnje, je odločilni kriterij delovne uspešnosti ugotovila in uporabila pravilno. Odločitev delodajalca ni bila arbitrarna in subjektivna, temveč je temeljila na vnaprej določenih objektivnih kriterijih.

12. Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).