Posredovanje OP odvetniku

Datum

15.12.2023

Številka

07120-1/2023/532

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Postopki na centrih za socialno delo

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja podatkov odvetniku.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov odvetniku.

Osebe javnega sektorja lahko posredujejo osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, če je za posredovanje dana pravna podlaga v skladu s 6. členom ZVOP-2, ter na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, razen če drug zakon določa drugače.

IP v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig nastopa kot pritožbeni organ, če specialni predpis za posamezne primere ne določa drugače.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem nadzornem ali drugem upravnem postopku.

IP pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo posredovanje, zakonito in ustrezno pravno podlago. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP splošno pojasnjuje, da določba 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 - odl. US, 46/16, 36/19, 130/22; v nadaljevanju: ZOdv) v prvem odstavku določa subjekte, ki so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno posredovati odvetniku podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica (skladno z določbo 2. člena ZOdv so storitve odvetniškega poklica pravno svetovanje, zastopanje in zagovarjanje stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljanje listin in zastopanje stranke v njihovih pravnih razmerjih) v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Gre za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil. Odvetnik v skladu z drugim odstavkom istega člena nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Taka določba je npr. določba 93. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV; Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23, 84/23 – ZDOsk-1), ki med drugim določa, da so strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki opravljajo socialno varstvene storitve, dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o materialnih in socialnih stiskah posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.

IP ob tem dodaja, da mora odvetnik v zahtevi za posredovanje podatkov jasno opredeliti posamično zadevo, v zvezi s katero pridobiva osebne podatke, pri čemer je »posamično zadevo« treba razumeti kot konkretno pravno razmerje, v katerem je odvetnikova stranka in v zvezi s katerim je odvetnik pooblaščen stranki nuditi določeno storitev. Po mnenju IP torej sme odvetnik pridobiti posamezne osebne podatke le, kadar so potrebni za zastopanje stranke v konkretni zadevi. Odvetniški poklic je namreč namenjen pravni pomoči in zastopanju strank v posamičnih zadevah, ne pa (splošnemu) pridobivanju osebnih podatkov oseb. IP ob tem dodaja še, da 10. člen ZOdv predstavlja pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov odvetniku le, kadar gre za osebne podatke, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil CSD.

IP ob tem opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave. Odvetnik mora torej v svoji zahtevi za posredovanje podatkov izkazati, da posamezne odvetniške storitve brez zahtevanih podatkov ne bo mogel opraviti.

Poleg tega ZVOP-2 vsebuje tudi posebne določbe glede posredovanja osebnih podatkov (39. - 41. člen). Skladno s prvim odstavkom 39. člena ZVOP-2 lahko osebe javnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, če je za posredovanje dana pravna podlaga v skladu s 6. členom ZVOP-2, ter na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, razen če drug zakon določa drugače. Prejemnik podatkov sme osebne podatke obdelovati samo za namen, za uresničevanje katerega se mu posredujejo. Skladno s prvim odstavkom 41. člena ZVOP-2 zahteva za posredovanje osebnih podatkov vsebuje (če drug zakon ne določa drugače):

1.podatke o vlagatelju zahteve (za fizično osebo: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča; za samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež in matično številko) ter podpis vlagatelja oziroma pooblaščene osebe;

2.pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov;

3.namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve;

4.predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo;

5.vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo;

6.obliko in način pridobitve zahtevanih osebnih podatkov.

IP dodaja še, da je v primerih, ko je odvetnikova stranka tudi stranka v upravnem postopku, ki ga vodi CSD in so zahtevani osebni podatki del spisa, do teh podatkov upravičena tudi stranka sama na podlagi 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb). Do podatkov iz upravnih spisov pa po navedenem členu ZUP ni upravičena le stranka, ampak tudi druga oseba, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Če se pooblastilo odvetniku razteza tudi na zastopanje v postopkih pred CSD, lahko kot pooblaščenec stranke ali druge osebe, ki za pridobitev zahtevanih dokumentov verjetno izkaže pravno korist, le-te v njenem imenu in za njen račun pridobi tudi odvetnik.

IP sklepno ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se v mnenju ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov. IP namreč skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig nastopa kot pritožbeni organ, če specialni predpis za posamezne primere ne določa drugače. Kadar IP v pritožbenem postopku zavrne zahtevo, lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča pristojno sodišče v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor. Šele v drugostopenjskemu postopku bi se, po seznanitvi z vsemi relevantnimi dejstvi in okoliščinami ter presoji relevantnih pravnih podlag, IP torej lahko dokončno in konkretno opredelil do obravnavanega vprašanja.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka