Jedro

Glede na delovno mesto, na katerega je tožnica razporejena, ji na podlagi zakona ne pripada višji dodatek k plači kot tisti, ki ji je bil priznan s sporno odločbo tožene stranke.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnice za razveljavitev dokončne odločbe o razporeditvi, za razporeditev na določeno delovno mesto in za plačilo razlike v plači od 1. 8. 1998 dalje. Ugodilo pa je podrejenemu tožbenemu zahtevku za plačilo razlike v plači od 1. 8. 1998 do 29. 12. 1999, to je do dokončnosti odločbe o razporeditvi. Ugotovilo je, da je bi dodatek zaradi posebnih pogojev dela in odgovornosti na delih obrambe in zaščite, pravilno določen v višini 10%. O ugovoru tožnice zoper sklep o razporeditvi je tožena stranka odločila šele po vložitvi tožbe.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zoper zavrnilni del prvostopne sodbe zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedlo je, da je bila sporna odločba o razporeditvi v skladu s splošnim aktom tožene stranke in tudi dodatki k plači so bili pravilno opredeljeni za administrativnega referenta.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Dvomi, da je bila formacija, ki je bila podlaga za njeno razporeditev, sploh sprejeta. Ni pa bila objavljena na predpisan način, temveč je bila označena kot tajna. Ob razporeditvi se je tožnici zmanjšal dodatek po 107. členu Zakona o obrambi in 135. členu Zakona o obrambi in zaščiti, čeprav je od leta 1992 opravljala ista dela in naloge, višji dodatek pa ji je bil priznan do leta 1998 in po letu 2002. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Tožena stranka revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja.

Najprej je treba ugotoviti, kaj je sploh (še) predmet spora. Tožnica je zahtevala razveljavitev odločb tožene stranke z dne 21. 7. 1998 in 29. 12. 1999, s katerima je bila dokončno razporejena na delovno mesto administrativni referent v štabnem sektorju Generalštaba Slovenske vojske. Njen drugi zahtevek pa se je glasil na razporeditev na dolžnost administrator v logističnem odseku Generalštaba Slovenske vojske, to je na delovno mesto, na katerem je bila razporejena pred tem. Razlika naj bi bila v tem, da je sedaj razporejena kot civilna oseba in ni več na vojaški dolžnosti, zmanjšali pa so se ji dodatki iz prvotnih 15% na 10%.

Glede na to, da je bila tožnici pravnomočno dosojena plača po prejšnji odločbi (vključno z dodatkom v višini 15%) do 29. 12. 1999, je predmet spora le še višina dodatka od 30. 12. 1999 dalje, pa še tu očitno le do leta 2002. Tožnica namreč v reviziji navaja kot sporno le odločitev glede dodatka k plači, pri čemer očitno spregleda pravnomočni del prvostopne sodbe, navedbe o ustreznem dodatku po letu 2002 pa tudi z ničemer ne pojasni. Tudi zahtevek tožnice kaže zgolj na to: očitno se strinja z razvrstitvijo v plačilni razred s količnikom 2,20, zahteva le dodatek v višini 15% namesto 10%.

Pri presoji materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe, je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in presojalo sodišče druge stopnje. Bistvena dejanska ugotovitev je, da je tožnica razporejena na delovno mesto administratorja. Po določbah 135. člena Zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91), ki se je na podlagi 107. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94 - ZObr) še uporabljal za določanje dodatkov oziroma povišanje plače z vrednotenjem posebnih pogojev dela in odgovornosti delavcem, ki opravljajo dela obrambe in zaščite, je višina dodatka oziroma povišanja omejena. Za delavce, ki opravljajo strokovno tehnična, analitična, nadzorna in druga obrambna ter zaščitna operativna dela temeljne dejavnosti, se plača lahko poviša za največ 10%, delavcem, ki opravljajo pomožna tehnična in manipulativna dela pa največ do 5%. Za več kot 10% se plača iz tega naslova lahko poviša le delavcem, ki opravljajo organizacijska, vodstvena, inšpekcijska ali operativna dela obrambe in zaščite. Takih del tožnica ne opravlja, zato v nobenem primeru ni upravičena do višjega dodatka kot 10%. Tudi formacija višjega dodatka, kot je določen z zakonom, ne bi mogla določiti.

Tožnica sama navaja, da kot administrator ves čas opravlja ista dela. To so po opisu iz formacije (priloga B11): prevzem, knjiženje in razporejanje prispele ter notranje pošte, obdelava dokumentov, skrb za primerno hranjenje dokumentov in sodelovanje pri pripravi in drugih postopkih z arhiviranjem gradiva. Nič v tem opisu (da dela še kaj drugega, tožnica ne navaja) ne kaže na to, da bi tožnica opravljala oganizacijska, vodstvena, inšpekcijska ali operativna dela obrambe in zaščite. Zakonske podlage za povišanje plače na podlagi 135. člena Zakona o obrambi in zaščiti za več kot 10% zato ni in so nasprotne navedbe tožnice pravno zmotne.

Ker zatrjevani revizijski razlog ni podan, in tudi po presoji revizijskega sodišča materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).