24. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 10. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Ks 171/2004 z dne 8. 6. 2004 v zvezi s sklepom istega sodišča št. K 32/2003 z dne 28. 3. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče je s prvostopenjskim sklepom na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP) pritožniku naložilo plačilo stroškov, nastalih s preložitvijo obravnave, ter plačilo na 1.500.000 tolarjev odmerjeno povprečnino. Zunajobravnavni senat je njegovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 22. člena, 25. člena, 2. člena ter četrtega odstavka 153. člena Ustave. Ugotovitev sodišč, da je pritožnik zakrivil preložitev glavne obravnave, naj bi bila samovoljna in naj ne bi temeljila na zakonu. Sodišče naj bi samovoljno uporabilo določbe ZKP v zvezi z opravo glavne obravnave ter določbe, ki se nanašajo na vročanje pisanj, ter posledično samovoljno uporabilo prvi odstavek 94. člena ZKP. Izpodbijana sklepa naj ne bi bila obrazložena glede odločilnih in pravnih vprašanj, kar naj bi pritožniku onemogočalo pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Z navedenim naj bi sodišče pritožniku kršilo tudi 2. člen in četrti odstavek 153. člena Ustave, v skladu s katerim bi morali posamični akti državnih organov temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu.

B.

3.Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter ugotavljanju dejanskega stanja. Izpodbijane sodne odločbe preizkusi le glede tega, ali niso bile z njimi kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik v ustavni pritožbi izpodbija uporabo prava. Toda tudi če bi bila izpodbijana sklepa napačna, to samo po sebi še ne bi pomenilo kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Za zatrjevano kršitev bi šlo, če bi bila odločitev sodišč tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno. Tega pa izpodbijanima sklepoma, ki razumno in obširno obrazložita, zakaj je podana pritožnikova krivda za preložitev glavne obravnave ter za nastanek stroškov (in s tem za uporabo prvega odstavka 94. člena ZKP), ni mogoče očitati. Zato pritožniku ni bilo poseženo v pravico iz 22. člena Ustave.

4.Tudi pritožnikov očitek kršitve 25. člena Ustave je neutemeljen. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravici do pritožbe odgovarja tudi obveznost drugostopenjskega sodišča, ki odloča o pritožbi, da pritožbo, če je dopustna, vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih pritožbenih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, treba izpodbijani sklep spremeniti ali razveljaviti. Da bi bilo razvidno, ali je pritožbeno sodišče upoštevalo navedene zahteve, pa mora biti njegova odločba obrazložena. Pritožnik je pritožbo vložil, o njej pa je odločilo drugostopenjsko sodišče. Iz drugostopenjskega sklepa je razvidno, da je drugostopenjsko sodišče ocenilo navedbe v pritožbi, se do njih opredelilo in svojo odločitev obrazložilo. Kolikor pa se očitek kršitve pravice iz 25. člena Ustave nanaša na prvostopenjski sklep, je ta neutemeljen iz enakih razlogov, iz katerih očitno ne gre za kršitev 22. člena Ustave.

5.Pritožnikovega očitka, da sta bili z izpodbijanima sklepoma kršeni določbi 2. člena in četrtega odstavka 153. člena Ustave, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedeni določbi pa ne urejata človekovih pravic.

6.Ker kršitve človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnik, očitno niso podane, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Ciril Ribičič. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer