Jedro

Pojem poslov, ki bistveno vplivajo na življenje nasprotne udeleženke, ki ji je v tej zvezi delno odvzeta poslovna sposobnost, mora biti določen že v izreku o delnem odvzemu.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se delno ugodi in se izrek sklepa sodišča prve stopnje, vsebovan v 2. alineji točke I. izreka, ki glasi “in druge posle, ki so tako pomembni, da bistveno vplivajo na življenje nasprotne udeleženke”, v tem delu razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek, v preostalem še izpodbijanem delu pa se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi predlagateljic se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II. razveljavi in se v tem delu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom N 24/2016 z dne 14. 12. 2016 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotni udeleženki I. P. delno odvzame poslovna sposobnost in sicer za vse posle finančne narave zlasti razpolaganje z denarnimi sredstvi in poravnavanjem denarnih obveznosti, poslovanja z računom in sklepanjem poslov, ki se nanašajo na prevzemanje finančnih obveznosti, za vse posle, ki se nanašajo na pridobitev, odtujitev in obremenitev nepremičnin, in druge posle, ki so tako pomembni, da bistveno vplivajo na življenje nasprotne udeleženke. Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške zastopanja po pooblaščencih, o skupnih stroških pa bo odločeno s posebnim sklepom. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, ob uporabi določbe člena 50 ZNP ugotovilo, da so razumske sposobnosti nasprotne udeleženke zaradi kognitivnega upada bistveno oslabljene, poleg tega pa so oslabljene tudi voljne sposobnosti. To dejstvo po presoji sodišča pomembno vpliva na varovanje pravic in koristi nasprotne udeleženke v pravnem prometu, zlasti ko gre za kompleksnejše posle, ki zahtevajo višji nivo kognitivnega funkcioniranja (presoja, načrtovanje, logično sklepanje in predvidevanje). Zaključilo je, da nasprotna udeleženka trpi za duševno motnjo - demenco, ki v tolikšni meri vpliva na njeno psihofizično stanje, da je nasprotna udeleženka glede na prizadetost svojih voljnih in intelektualnih sposobnosti zmožna zadovoljivo funkcionirati v manj pomembnih, manj zapletenih, ustaljenih, jasno strukturiranih situacijah in poslih. Sodišče ni poseglo v njeno volilno pravico. O stroških tega postopka je odločilo na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP, o skupnih stroških pa bo sodišče odločalo s posebnim sklepom.

2. Zoper točko I. izreka sklepa, to je glede glavne stvari podaja pritožbo nasprotna udeleženka po pooblaščencu. Pritožbo podaja iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP in predlaga, da se sklep sodišča prve stopnje v točki I. razveljavi, nasprotnim udeleženkam pa se naloži plačilo pritožbenih stroškov. Po mnenju pritožbe je podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker je sodišče v 30. točki obrazložitve sodbe zapisalo, da je v poslovno sposobnost nasprotne udeleženke v zvezi z nepremičninami poseglo na način, da jo je odvzelo glede sklepanja pravnih poslov, ne pa neposredno glede samostojnega zastopanja pred sodiščem v zvezi s tovrstnimi pravnimi posli. Sodišče je v nadaljevanju zapisalo, da nasprotni udeleženki v postopkih v zvezi z nepremičninami in ni mogoče priznati pravne sposobnosti. Takšen zapis je sam s sabo v nasprotju. Nadalje je mnenja, da iz sklepa ni mogoče razbrati, ali je v zvezi z omejeno poslovno sposobnostjo na področju finančnih sredstev nasprotni udeleženki odvzeta tudi pravica razpolaganja s presežkom pokojnine, ki ji ostane po poplačilu domske oskrbe. Nejasen je tudi izrek v drugi alineji točke I. izreka, kjer je sodišče nasprotni udeleženki odvzelo poslovno sposobnost tudi za druge posle, ki so tako pomembni, da bistveno vplivajo na življenje nasprotne udeleženke. Kateri so ti posli, ki bistveno vplivajo na življenje nasprotne udeleženke, pa sodišče v izreku sklepa ne zapiše, niti glede teh poslov ni navedlo razlogov v obrazložitvi sodbe. Pojem poslov, ki bistveno vplivajo na življenje nasprotne udeleženke je namreč nedoločljiv in podvržen različnim bodočim tolmačenjem ter eventuelnim zlorabam. V izreku sklepa v tem delu, se očita nerazumljivost, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb ZPP. Sodišče je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče zapiše, da naj bi bilo mnenje dr. V. podprto tudi z mnenjem dr. K. in dr. Š. Pri tem je spregledalo bistveno, da dr. V. v mnenju ugotavlja primanjkljaj na področju psihološkega funkcioniranja nasprotne udeleženke na kognitivnem področju, ki pa je v letu 2015 kot takega pripoznal tudi dr. K., ki pa je pri ponovnem pregledu nasprotne udeleženke svoje mnenje spremenil in štel, da pri njej ni primanjkljaja na kognitivnem področju in je zavzel stališče, da se nasprotna udeleženca lahko veljavno odloča in tudi razume pomen svojih dejanj. Dejstvo je, da sodišče dr. V. ni naložilo naloge odgovoriti na vprašanje, kakšno je bilo stanje pri nasprotni udeleženki v septembru 2015, pač pa stanje ob izdelavi mnenja, saj se nenazadnje ob odločanju o zadevi, ugotavlja trenutno stanje udeleženke in ne morda preteklo stanje. Dr. K. je na naroku dne 5. 6. 2016 jasno zavzel stališče, da demenca pri nasprotni udeleženki ni tako huda, da bi izpolnjevala kriterije za odvzem poslovne sposobnosti. Nadalje je mnenja, da je ravno sodni postopek vzrok težav nasprotne udeleženke, sprožitev sodnega postopka pa ne more biti razlog za odvzem poslovne sposobnosti. Sodišče je v obrazložitev povzemalo le tiste dele mnenja, s katerimi je potrjevalo mnenje dr. V., ki pa je v mnenju presegla svoje pristojnosti. Ne dr. K., in ne dr. Š., pri nasprotni udeleženki nista zavzela stališča, da blag kognitivni upad pri njej, vpliva na njene sposobnosti oblikovati in izraziti svojo voljo in sposobnost razumeti pomen lastnih dejanj, izjav in njihovih posledic. Sodišče se tudi ni opredelilo do izjave dr. Č. Sodišče prve stopnje je tudi nepravilno dokazno ocenilo izpoved nasprotne udeleženke na naroku dne 6. 4. 2016 ter ni razbralo, da kakšnih motenj spomina pri njej ni, jasno je namreč izpovedala, kje biva in zakaj je bila v bolnišnici. Povsem jasno se je opredelila tudi do razlogov zakaj je podarila stanovanje svoji vnukinji, kar je tudi edini razlog predmetnega nepravdnega postopka. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep razveljavi.

3. Pritožbo zoper točko II. izreka podajata predlagateljici. V pritožbi sta mnenja, da je bil celotni postopek izveden le v korist nasprotne udeleženke, zato bi moralo sodišče, ob pravilni uporabi tretjega odstavka 35. člena ZNP stroške zastopanja predlagateljic po pooblaščencu naložiti v plačilo nasprotni udeleženki, saj se je ta nepravdni postopek izvedel izključno v njeno korist in v njenem interesu. Predlaga spremembo in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožbi sta bili vročeni nasprotnim udeleženkam ter C..

5. Pooblaščenec predlagateljic predlaga zavrnitev pritožbe nasprotne udeleženke, saj je po njihovem mnenju sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit. 6. Odgovor na pritožbo predlagateljic podaja nasprotna udeleženka in je mnenja, da je sodišče prve stopnje pravilno sprejelo odločitev o stroških, nastalih na prvi stopnji. Mnenja je, da je bil celotni postopek izveden ravno v interesu predlagateljic. Ta interes predlagateljic izhaja iz njunih navedb v predlogu, kakor tudi iz ostalih izvajanj v postopku. Vsem navedbam je skupno le eno in sicer nepremičnina, ki jo je nasprotna udeleženka podarila vnukinji, zato predlaga zavrnitev pritožbe.

7. C. v odgovoru na pritožbo navaja, da je nasprotna udeleženka od 1. 4. 2016 dalje samoplačnica domske oskrbe, mož I. P. pa bo od 1. 5. 2017 dalje, iz svojih finančnih sredstev prispeval k plačilu domske oskrbe za ženo, razliko do polne vrednosti domske oskrbe pa zanjo plačuje občina. I. P. finančnih sredstev za plačilo stroškov postopka nima.

8. Pritožba predlagateljic glede izreka, vsebovanega v točki II. izreka je utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke pa je delno utemeljena v delu izreka, vsebovanega v drugi alineji, točke I. izreka in sicer v delu, kjer je sodišče odločilo, da se ji poslovna sposobnost odvzame za vse druge posle, ki so tako pomembni, da bistveno vplivajo na življenje nasprotne udeleženke. V preostalem delu pa pritožba ni utemeljena.

9. Nasprotna udeleženka v pritožbi očita, da je v delu izreka sklepa in obrazložitve nasprotje v tem, da sodišče, v dveh zaporednih stavkih obrazložitve zavzema diametralno nasprotno stališče in sicer najprej, da je nasprotni udeleženki odvzelo poslovno sposobnost le za sklepanje pravnih poslov, ne pa tudi neposredno glede samostojnega nastopanja pred sodiščem v zvezi s tovrstnimi posli. Pritožba v tem delu ni utemeljena. Sodišče je odločilo, da nasprotni udeleženki v postopkih v zvezi z nepremičninami ni mogoče priznati pravdne sposobnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno, v točki 21 obrazložitve obrazložilo, da je procesna sposobnost strank v sodnih postopkih odvisna od obsega strankine poslovne sposobnosti. Ta sposobnost procesnega prava, ustreza poslovni sposobnosti po materialnem pravu. ZPP obstoj pravdne, oziroma procesne sposobnosti veže na obstoj poslovne sposobnosti po materialne pravu. Kdor je popolnoma poslovno nesposoben, je tudi v celoti procesno nesposoben. Osebe, ki so delno poslovno sposobne, pa so procesno sposobne le na tistem področju, na katerem imajo polno, neomejeno poslovno sposobnost. Zato se izkaže, da je v procesnem smislu nasprotni udeleženki odvzeta procesna sposobnost le v primeru, če bi se vodili pravdni postopki glede vprašanj, ki se nanašajo na pridobitev, odtujitev ali obremenitev nepremičnin, v ostalih primerih pa ne.

10. Pravilno pa pritožba nasprotne udeleženke opozarja, da se sodišče prve stopnje, v razlogih sodbe ni opredelilo do dela izreka sklepa, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotni udeleženki odvzame poslovna sposobnost za druge posle, ki so tako pomembni, da bistveno vplivajo na življenje nasprotne udeleženke. Pravilno, v tej zvezi pritožnica navaja, da sodišče ni navedlo kateri so ti posli, ki bistveno vplivajo na življenje nasprotne udeleženke. Tega ni zapisalo niti v izreku sklepa, niti glede vrste teh poslov ni navedlo razlogov v obrazložitvi sodbe. Pojem poslov, ki bistveno vplivajo na življenje nasprotne udeleženke je tako ostal nedoločen in nedoločljiv in je zato lahko podvržen različnim bodočim razlagam ter eventuelnim zlorabam. V tem delu, ker sklep sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih, je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP, zadevo razveljavilo in jo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče te pomanjkljivosti odpraviti, ali pa ta del zahteve zavrniti (zahteva se popoln odvzem poslovne sposobnosti).

11. Pritožba ni utemeljena v delu, ko pritožnica navaja, da iz sklepa ni razvidno, ali bo lahko predlagateljica razpolagala s prostim delom pokojnine. Iz sklepa izhaja, da je nasprotna udeleženka omejena za vse posle finančne narave, zlasti razpolaganja z denarnimi sredstvi in za poravnave denarnih obveznosti, za poslovanje z računom in sklepanjem poslov, ki se nanašajo na prevzemanje finančnih obveznosti. Iz odgovora na pritožbo, ki ga je podal C. izhaja, da mož I. P. iz svojih finančnih sredstev prispeva k plačilu domske oskrbe za ženo, razliko do polne vrednosti domske oskrbe zanjo pa plačuje občina. I. P., finančnih sredstev za plačilo stroškov postopka, nima.

12. Neutemeljena je pritožba nasprotne udeleženke v delu, kjer navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje diagnoze bolezni, oziroma duševne motnje nasprotne udeleženke. Sodišče je zaslišalo pričo dr. Č. v zvezi z diagnostičnim preizkusom KPSS, ki pa je izpovedal, da demence ni mogoče izključiti, četudi oseba na preizkusu doseže 30 točk. Obstoj demence, je na zaslišanju dne 5. 10. 2016 nakazal izvedenec dr. K., ki je izpovedal, da gre pri nasprotni udeleženki za blago demenco in, ker se demence ne more pozdraviti, je menil, da simptomatika, ugotovljena ob prvem pregledu, ni spadala v okvir demence. Tudi izvedenka klinične psihologije dr. Š. je menila, da nasprotna udeleženka ni sposobna razsodnosti glede vprašanj, ki pomembno vplivajo na njeno življenje, zlasti glede premoženjskih zadev. Pri nasprotni udeleženki gre za kronični stres, ne zgolj za trenutni stres, zato pritožba nasprotne udeleženke v zvezi s tem ni utemeljena. Nasprotna udeleženka pod vplivom stresa deluje nemočno, delno neorganizirano, zmedeno, kar se kaže v vedenju in mišljenju s psihofizičnimi simptomi. Kot dejavnik tveganja se pri nasprotni udeleženki opredeljuje depresivno stanje in dekompenzirano osebnostno funkcioniranje, poleg tega pa še visoka starost in sodni postopek. Stanje pri nasprotni udeleženki je ta izvedenka opredelila kot psevdodemenco - sindrom demence pri depresiji. Nadalje pa je dr. V. podala mnenje, da gre pri nasprotni udeleženki za demenco in ne za psevdodemenco iz razloga, ker je nasprotna udeleženka po poškodbah in terapiji zapadla v delirij, ki je diagnostična entiteta, pri čemer zdravi ljudje, brez organske prizadetosti možganov nikoli ne zapadejo v delirantno stanje. Glede depresije je pojasnila, da se začetki demence običajno kažejo kot depresivno počutje, ker se oseba pred začetno demenco zaveda svojih pomanjkljivosti. Sodišče je tako dokazno ocenilo vsa tri mnenja in je ocenilo, da je glede vpliva duševne motnje in psihofizičnega stanja nasprotne udeleženke na njene umske in voljne sposobnosti, v povezavi z rezultati psihodiagnostičnih preizkusov prepričljivejše mnenje izvedenke dr. A. V. Vsi trije izvedenci so med sabo bili soglasni v tem, da gre pri nasprotni udeleženki za blag kognitivni upad, medtem ko gre v nadaljevanju iskati tudi povezavo z diagnoze demence, kot sta jo podala dr. V. in izvedenec doc. dr. K. Sodišče je v nadaljevanju verjelo izvedenki, da demenca vpliva na nasprotno udeleženko tako, da ni več v celoti sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi zlasti zato, ker so bistveno okrnjene njene razumske sposobnosti v določeni meri, predvsem zaradi mentalne utrudljivosti, pa tudi izguba voljne in intelektualne sposobnosti. Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo izjavo in ravnanje nasprotne udeleženke, zato pritožba v tem delu ni utemeljena. V ravnanju nasprotne udeleženke je sodišče spoznalo njen umik v sebe. V zanjo zelo pomembnih pravnih situacijah, na kar je v okviru zaslišanja opozorila sama izvedenka, nasprotna udeleženka težjih zadev ne more domisliti, razumeti in jih zato prelaga na druge. Glede premoženjskopravnih vprašanj je nasprotna udeleženka kazala nezainteresiranost. Zato je sodišče prve stopnje napravilo pravilen sklep, da nasprotna udeleženka zaradi prizadetega, manj fleksibilnega kognitivnega funkcioniranja, istočasno v labilnem čustvovanju, slabše razvitih strategijah in spoprijemanjih s stresom, ob soočenju v zase pomembnih odločitvah le temu ni dorasla, se umika in ravna v nasprotju s svojimi koristmi. Na njeno sposobnost vpliva znižano, depresivno razpoloženje, ki se pojavi ob zanjo neugodnih situacijah, ter v psihičnih stresih. Trpi za duševno motnjo, to je demenco, ki v tolikšni meri vpliva na njeno psihofizično stanje, da nasprotna udeleženka, glede na prizadetost svojih voljnih in intelektualnih sposobnosti ni zmožna zadovoljivo funkcionirati tudi v, že manj pomembnih, manj zapletenih, ustaljenih, jasno strukturiranih situacijah in poslih. Nasprotna udeleženka tudi ni pokazala pretiranega zanimanja za plačevanje domskih stroškov, to skrb je preložila na vnukinjo in v božje roke. Sodišče je zato ocenilo, da nasprotna udeleženka samostojne skrbi za svoje denarne zadeve ni sposobna, ker sodišče ni ugotovilo, da bi šlo za področje, ki ga nasprotna udeleženka obvlada in bi se na tem področju počutila dovolj samostojno in doraslo odgovornosti, in ji je v tej zvezi delno odvzelo poslovno sposobnost. Zato je sodišče prve stopnje pravilno poseglo v njeno poslovno sposobnost na ta način, da jo je odvzelo za posle, ki se nanašajo na pridobitev, odtujitev ali obremenitev nepremičnin (in za vse posle finančne narave - prva alineja I. točke izreka), v drugem delu pa sklep sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih, kot je to že obrazloženo zgoraj. Pritožba nasprotne udeleženke glede zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jo vidi v tem, da sodišče prve stopnje ni pravilno dokazno ocenilo izvedeniških mnenj izvedencev, ni utemeljena.

13. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 365 ZPP v zvezi s čelno 37 ZNP pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo, v preostalem, še izpodbijanem delu pa jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe člena 44 in 50 ZNP.

14. Utemeljena je pritožba predlagateljic glede odločitve o nepravdnih stroških, vsebovana v točki II. izreka. V tej zvezi predlagateljici pravilno opozarjata, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo v čigavem interesu se je ta nepravdni postopek vodil. Odločba o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivnega značaja, ker sodišče z njo spreminja osebni status človeka. Takšna odločba začne učinkovati, ko postane formalno pravnomočna. Nepravilen je zaključek sodišča, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, saj ni bilo ugotovljeno, ali je bil postopek izveden v interesu nasprotne udeleženke ali v interesu predlagateljic. V nepravdnem postopku velja načelo, da je odločilen interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. Zato tudi velja pravilo, da mora vsak udeleženec sam trpeti svoje stroške. V postopku za odvzem poslovne sposobnosti, zato veljajo splošne določbe 35. člena ZNP. Pravico zahtevati povračilo stroškov postopka ima stranka izjemoma, le v kolikor so ti nastali z neutemeljenim predlogom ali po hudi krivdi, ali pa z očitnim nepoštenim namenom. Pritožnica zato pravilno opozarja, da sodišče ni ocenilo v čigavem interesu je bil izveden ta nepravdni postopek. Iz tega razloga je odločitev sodišča o tem, da vsak udeleženec trpi svoje stroške preuranjena. V novem postopku bo zato sodišče pri odločanju o stroških moralo odgovoriti na to vprašanje (tretji odstavek 35. člena ZNP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (člen 165 ZPP).