Jedro

Ugotovitev vrednosti zapuščine v zapuščinskem postopku ima pomen le za odmero sodne takse, ki se odmeri oziroma plača od čiste vrednosti zapuščine. Ugotovitev vrednosti zapuščine ni del izreka, zato se dedič zoper to ne more pritožiti, lahko pa vloži ugovor zoper plačilni nalog. Glede na to, da plačilni nalog dediču takrat sploh še ni bil poslan, je sodišče ugovor zavrglo kot preuranjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izdani plačilni nalog III D 2690/2013 z dne 23. 10. 2014 na ime dediča A. A. za plačilo sodne takse v višini 565,32 EUR razveljavi in izda nov plačilni nalog III D 2287/2015 za plačilo sodne takse v višini 229,50 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje dedič A. A. Navaja, da je sodišče preuranjeno odločilo, saj se ni vsebinsko opredelilo do pritožbe dediča glede ugotovljene vrednosti zapuščine z dne 19. 1. 2016, ki jo je vložil po pooblaščenki. Dedič je vložil pravočasno pritožbo, ker se ne strinja z odločitvijo sodišča, da ima ugotovljena vrednost zapuščine zgolj pomen za odmero sodne takse. Povzema obrazložitev predhodne pritožbe in poudarja, da ima interes, da se v zapuščinskem postopku ugotovi prava vrednost zapuščine, saj ima sicer v postopkih na FURS dodatne stroške z angažiranjem cenilcev in dokazovanjem drugačne vrednosti zapuščine. Sodišče bi moralo dedičevo pritožbo z dne 19. 1. 2016 zoper sklep z dne 23. 12. 2015 poslati v odločanje pritožbenemu sodišču in jo vsebinsko obravnavati. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi, vrednost sodne takse pa se določi, ko se reši sporno vprašanje glede ugotovljene vrednosti zapuščine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dedič pravilno navaja, da je vložil pritožbo glede ugotovljene vrednosti zapuščine (po prejemu sklepa o dedovanju). Navedeno pritožbo je sodišče prve stopnje štelo kot ugovor. Navedlo je (sklep z dne 21. 9. 2016, zap. št. 103), da ima ugotovitev vrednosti zapuščine v zapuščinskem postopku pomen le za odmero sodne takse, ki se odmeri oziroma plača od čiste vrednosti zapuščine. Ugotovitev vrednosti zapuščine ni del izreka, zato se dedič zoper to ne more pritožiti, lahko pa vloži ugovor zoper plačilni nalog. Glede na to, da plačilni nalog dediču takrat sploh še ni bil poslan, je sodišče ugovor zavrglo kot preuranjen. Na takšno odločitev se je dedič pritožil (zap. št. 112), Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo (po vložitvi obravnavane pritožbe) zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, saj je bil ugovor podan preuranjeno in zato pravilno zavržen (sklep z dne 11. 1. 2017 na zap. št. 138). O zavrženju je torej pravnomočno odločeno, zato so neutemeljene navedbe, da bi bilo treba pritožbo poslati v odločanje pritožbenemu sodišču in jo vsebinsko obravnavati.

5. Sodišče prve stopnje je hkrati z izpodbijanim sklepom pritožniku vročilo tudi plačilni nalog, zoper katerega bi ta lahko vložil ugovor, kot je sodišče pritožniku pojasnilo že v sklepu z dne 21. 9. 2016. Ugovor bi lahko vložil iz razloga, da je taksa že plačana, ali da jo je sodišče napačno odmerilo (34.a člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1), vendar dedič ugovora ni vložil. Vložil je le pritožbo1 zoper predmetni sklep z dne 22. 9. 2016, katerega bistvo je razveljavitev predhodnega plačilnega naloga. Plačilni nalog je pravnomočen, predmetna pritožba pa ni ustrezno sredstvo za spremembo plačilnega naloga.

6. Sicer pa 214. člen Zakona o dedovanju (ZD) vrednosti zapuščine ne določa kot obvezne sestavine sklepa o dedovanju. Čista vrednost zapuščine je potrebna v zapuščinskem postopku zgolj zaradi odmere taksne obveznosti dedičev v skladu s 25. členom ZST-1. Sodišče ugotavlja vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse in ne zaradi morebitnih bodočih postopkov. Ugotavlja jo po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga, lahko pa tudi odredi cenitev vrednosti na stroške dedičev. Ravnanje sodišča prve stopnje je bilo temu ustrezno, zato so nerelevantne navedbe pritožnika o njegovem (dejanskem) interesu, da se ugotovi prava vrednost zapuščine.

7. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

1 Pritožbe tudi ni mogoče upoštevati in obravnavati kot ugovor zoper plačilni nalog, saj je bila vložena po izteku roka za ugovor.