Jedro

Ker ni dvoma, da v obravnavani zadevi ne gre za nujno zadevo v smislu člena 83 Zakona o sodiščih (ZS), je potrebno ugotoviti, da je bilo zastaranje kazenskega pregona zadržano v času od 29. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, kar je v izpodbijani sodbi pod točko 27) sicer pravilno obrazložilo že prvo sodišče in se posledično tek zastaralnega roka podaljša za 64 dni, kar pomeni, da je v tej zadevi zastaranje kazenskega pregona nastopilo 15. julija 2022.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zoper obtoženega A. A. iz razloga po 4. točki člena 357 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrne obtožba, po obtožnici Okrožnega državnega tožilstva v Celju (ODT), opr. št. Kt/11387/2016 z dne 22. 11. 2016 in modificirani dne 1. 9. 2021 in 12. 4. 2022, da je razžalil uradno osebo, policistko Policijske postaje ... B. B., dejanje pa je bilo storjeno na spletnih straneh s tem, da je v času med 5. 5. 2016 in 13. 5. 2016 na socialnem omrežju Facebook, na svojem javno dostopnem profilu objavil fotografijo službenega vozila policije in svojega vozila ter komentiral postopek, ki ga je dne 5. 5. 2016 imel s policisti in pri tem objavil komentar z vsebino ″pa da ti otroka sprašuje kdo je vozu pa da te vpričo otroka vleče iz avta ko hočeš pomirit otroka sam šuz v bučo si zasluži svija smrdljiva‶, ta zapis pa se je nanašal na delo policistke Policijske postaje ... B. B., ki je kot uradna oseba z A. A. opravila postopek dne 5. 5. 2016 okoli 19.10 ure pred stanovanjsko hišo na naslovu ..., ko je skupaj s policistom C. C. opravljala kontrolo cestnega prometa po 4. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in ga zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja obravnavala kot voznika osebnega vozila VW Passat, reg. št. ..., zaradi takšnega zapisa pa se je B. B. počutila razžaljeno in ponižano, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 158 KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 168 KZ-1. II. Na podlagi prvega odstavka člena 96 ZKP obremenjujejo stroški tega kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka člena 92 ZKP ter potrebni izdatki in nagrada odvetnice mag. D. D., postavljene po uradni dolžnosti, proračun.

III. Na podlagi drugega odstavka člena 105 ZKP se oškodovanko B. B. z njenim priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom v višini 5.000,00 EUR s pripadki napoti na pravdo.

Obrazložitev

1. Obtoženi A. A. je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Celju IX K 10571/2021 z dne 6. 5. 2022 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 158 KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 168 KZ-1, ki naj bi ga storil na škodo uradne osebe – policistke PP ... B. B. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v okviru katere mu je prvo sodišče po drugem odstavku člena 158 KZ-1 določilo zaporno kazen 4 (štiri) mesece, s preizkusno dobo enega leta. V skladu z drugim odstavkom člena 105 ZKP je oškodovanko B. B. prvo sodišče napotilo s priglašenim premoženjsko pravnim zahtevkom v višini 5.000,00 EUR s pripadki na pravdo, obtožencu pa je naložilo v plačilo stroške postopka in pa stroške ter nagrado odvetnice mag. D. D., ki mu je bila postavljena po uradni dolžnosti.

2. Tako odločitev prvega sodišča s sicer pravočasno vloženo in nepodpisano pritožbo z dne 24. 6. 2022 in podpisano po pozivu sodišča 15. 7. 2022 napada obtoženec z uveljavljanjem pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev zakona, zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi odločitve o kazenski sankciji in predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da se obtožba ODT Celje z dne 22. 11. 2016 zaradi zastaranja kazenskega pregona zavrne oziroma, da se napadena sodba spremeni in se izda oprostilna sodba, podredno pa, da se sodba razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek. Obtoženec je predlagal, da se ga vabi na sejo senata pritožbenega sodišča. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Za kaznivo dejanje razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 158 KZ-1 je predpisan izrek denarne kazni ali zaporne kazni do šestih mesecev zapora. Za to kaznivo dejanje pa po 5. točki prvega odstavka člena 90 KZ-1 kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo šest let od storitve kaznivega dejanja. Upoštevaje navedene zakonske določbe, bi v konkretnem primeru, ko se obtožencu očita, da naj bi kaznivo dejanje storil v času med 5. 5. 2016 in 13. 5. 2016 na socialnem omrežju Facebook, zastaranje kazenskega pregona nastopilo najkasneje s potekom dne 13. 5. 2016. 5. Pri prisoji zastaralnih rokov je potrebno upoštevati tudi predpise, ki so bili v Republiki Sloveniji sprejeti zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni. Dne 28. 3. 2020 je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javno pravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19) (v nadaljevanju: ZZUSUDJZ), ki pa je začel veljati naslednji dan po objavi. Veljavnost zakona je bila po njegovem 2. členu časovno omejena do prenehanja razlogov za veljavnost ukrepov, sprejetih s tem zakonom, najdlje pa do 1. 7. 2020. Na podlagi navedenega člena je zakon v zvezi s sklepom Vlade RS o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javno pravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19) z dne 21. 5. 2020 prenehal veljati dne 1. 6. 2020. V 3. členu ZZUSUDJZ pa je zakon določal, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ne tečejo in da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Pravna podlaga za zadržanje zastaranja kazenskega pregona je tako tudi v konkretnem primeru podana v drugem odstavku člena 3 ZZUSUDJZ v zvezi s tretjim odstavkom člena 91 KZ-1, ki določa, da je zastaranje zadržano v primerih, ko zakon določa, da pregon ni mogoč.1 Ker ni dvoma, da v obravnavani zadevi ne gre za nujno zadevo v smislu člena 83 Zakona o sodiščih (ZS), je potrebno ugotoviti, da je bilo zastaranje kazenskega pregona zadržano v času od 29. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, kar je v izpodbijani sodbi pod točko 27) sicer pravilno obrazložilo že prvo sodišče in se posledično tek zastaralnega roka podaljša za 64 dni, kar pomeni, da je v tej zadevi zastaranje kazenskega pregona nastopilo 15. julija 2022.2

6. Ker kazenski pregon zoper obtoženca več ni dopusten je podana kršitev zakona iz 3. točke člena 372 ZKP, kar obtoženec v pritožbi tudi uveljavlja in kar je pritožbenemu sodišču tudi narekovalo, da se njegovi pritožbi ugodi in se izpodbijana sodba tako spremeni, da se obtožba državnega tožilca zoper obtoženega A. A. zavrne.

7. Taka odločitev ima za posledico, da je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka člena 96 ZKP s stroški kazenskega postopka, potrebnimi izdatki obtoženca in potrebnimi izdatki in nagrado obtožencu po uradni dolžnosti postavljene zagovornice obremenilo proračun, oškodovanko B. B. pa je z njenim priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom na podlagi določbe drugega odstavka člena 105 ZKP napotilo na pravdo.

1 podrobneje o tem v sodbi VS RS opr. št. I Ips 44042/2017 z dne 15. 4. 2021 2 kot pa je razvidno iz podatkov v spisovnem gradivu, pa je pritožbeno sodišče pritožbo obtoženca skupaj s spisom prejelo dne 27. 7. 2022, torej že po nastopu zastaranja