Jedro

Pri ugotavljanju finančnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec oz. njegova družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 584/2010-14 z dne 10. 6. 2010, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (BPP). V obrazložitvi navaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s plačilom predujma za izvedenca v postopku pred Okrajnim sodiščem v Lenartu, opr. št. P 108/2007. V skladu z določilom prvega odstavka 23. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Ur, list RS št. 3/07- UPB2) v zvezi z 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08) se BPP ne odobri (kljub sicer izpolnjenim pogojem), če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar na dan vložitve prošnje prosilca znaša 13.608,00 EUR. V skladu z določilom 1. alineje drugega odstavka 23. člena ZSV v zvezi z 14. členom ZBPP se kot premoženje prosilca ne upošteva stanovanje, ki ga zakon določa kot primerno stanovanje, v katerem prosilec živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. Organ za BPP je površino primernega stanovanja, katerega solastnik je prosilec, določilo na podlagi 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Pravilnik, Ur. list RS, št. 14/2004 s spremembami), ki se uporablja na podlagi določil 10. in 87. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). Ta določa, da je za tričlansko družino oz. tri osebe, ki živijo v stanovanjski stavbi, primerno stanovanje v razponu med 45 in 70 m2. Stanovanjska stavba, katere solastnika sta prosilec in žena, obsega površino 94 m2, kar pomeni, da ta površina presega maksimalno površino primernega stanovanja za tričlansko družino oz. za tri osebe, ki živijo v tej nepremičnini, za 24 m2, zato se navedeni presežek upošteva kot premoženje prosilca. Pri ugotavljanju vrednosti tega premoženja je organ za BPP v dobro prosilca izhajal iz zneska 59.600,00 EUR kolikor po njegovi lastni oceni znaša tržna vrednost nepremičnine. Vrednost 1 m² površine torej znaša 634,04 EUR, kar pomeni, da znaša vrednost presežka kvadrature primernega stanovanja (24 m2) znesek 15.216,96 EUR. Ob upoštevanju prosilčevega solastniškega deleža in solastniškega deleža njegove žene, znaša vrednost, ki je ni mogoče izvzeti iz upoštevanja po določilih 23. člena glede na nepremičnine 15.216,96 EUR. Pri ugotavljanju vrednosti dvorišče je organ za BPP upošteval znesek 400 EUR, kolikor po tožnikovi lastni oceni znaša tržna vrednost te nepremičnine. Tako znaša skupna vrednost tožnikovega premoženja, ki ga ni mogoče izvzeti iz upoštevanja po določilih 23. člena ZSV, skupaj 15.661,96 EUR in torej presega cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV (ki znaša 13.608,00 EUR), kar utemeljuje zavrnitev prošnje za zavrnitev BPP. Zaradi preseganja cenzusa iz prvega odstavka 23. člena ZSV je odpadlo ugotavljanje vrednosti ostalega prosilčevega premoženja.

Tožnik v laično napisani tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja, oz. da je dejansko stanje v zvezi s tem nepravilno ugotovljeno, saj je v upravnem postopku (pred organom za BPP) navedel, da ima 4- člansko družino, organ za BPP pa je štel, da ima 3- člansko družino. Dne 19. 5. 2010 je v dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP izrecno navedel vse člane svoje družine (ki tudi živijo v hiši), to pa so vlagatelj (tožnik), žena, sin in hči. Finančni položaj družine je zelo slab. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Iz določila 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP izhaja, da se, ne glede na druge določbe tega zakona, BPP ne dodeli samski osebi oz. družini, ki ima prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.608,00 EUR. Kot premoženje po tem zakonu pa se ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oz. družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. Po 14. členu Pravilnika (površinski normativi) pa je površinski normativ za 3- člansko gospodinjstvo do 70 m2, za 4- člansko gospodinjstvo pa do 82 m2. Organ za BPP je v obravnavanem primeru pri določanju površine primernega stanovanja sicer pravilno izhajal iz določb Pravilnika, vendar pa je pomanjkljivo ugotovil oz. obrazložil dejansko stanje glede števila članov tožnikovega gospodinjstva, ki skupaj z njim živijo v stanovanju- ali gre torej za tričlansko ali štiričlansko gospodinjstvo.

Tožnik je že v upravnem postopku zatrjeval, da živi v stanovanju skupaj z ženo in dvema otrokoma. V prošnji za dodelitev BPP so na prvi strani obrazca pod II – podatki o družinskih članih prosilca, poleg tožnika navedeni še žena, hči Darja in sin Marko. Prav tako je v predloženih upravnih spisih zadeve pod listinsko številko 22 tožnikova dopolnitev prošnje za dodelitev BPP, kjer je med drugim izrecno navedeno, da v hiši živijo 4 osebe in sicer vlagatelj, žena, sin in hči (na ta dokument se sklicuje tudi tožnik v tožbi ter ga prilaga k tožbi – priloga A2 sodnega spisa).

Če bi v obravnavani zadevi torej upoštevali, da živi tožnik v 4- članskem gospodinjstvu (kot ves čas navaja), bi bilo treba upoštevati površinski normativ za štiričlansko družino, ki je določen v obsegu do 82 m2. V tem primeru bi znašal presežek do 94 m2 le še 12 m2, torej ob vrednosti m2 634,04 EUR le še 7.608,48 EUR, kar pa je manj od zneska cenzusa iz prvega odstavka 23. člena ZSV, ki znaša 13.608,00 EUR.

Ker torej organ za BPP v izpodbijani odločbi ni popolno ugotovil in presodil dejanskega in pravnega stanja zadeve glede vprašanja števila oseb (članov gospodinjstva oz. družinskih članov), ki živijo v predmetnem stanovanju, zaradi česar izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na upoštevno vrednost tožnikovega premoženja (23. člen ZSV v povezavi z 14. členom ZBPP), ni mogoče zanesljivo preizkusiti.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker so dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena, zato ji je ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06). V ponovnem postopku bo moral Organ za BPP popolno ugotoviti dejansko stanje glede števila članov gospodinjstva, ki skupaj živijo v tožnikovem stanovanju ter v tej smeri po potrebi dopolniti ugotovitveni postopek v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06- UPB2) in na tej podlagi, upoštevaje relevantne določbe ZBPP, ZSV in Pravilnika, ponovno odločiti o zadevi.