Jedro

V enotni sodni praksi je bilo o vprašanju pasivne legitimacije v sporih glede zakonitosti volitev zavzeto stališče, da je v volilnih zadevah nasprotni udeleženec (le) volilna komisija, ne pa drugi organi – svet delavcev in zlasti ne delodajalec, to je pravna oseba, pri kateri je svet delavcev organiziran kot oblika sodelovanja delavcev pri upravljanju.

Predlagatelji so bili šele dne 5. 12. 2014 seznanjeni, da je svet delavcev na oglasni deski objavil sklep o razpisu volitev v svet delavcev z dne 13. 11. 2014, v katerem so bile volitve predvidene za dne 11., 12. in 16. 12. 2014. Od objave razpisa volitev do prvega volilnega dne je bilo predvideno zgolj 5 delovnih dni oziroma glede na naknadno prestavljen začetek volitev na 18., 19. in 23. 12. 2014 le 9 delovnih dni. S tem pa je svet delavcev delavcem in sindikatom nedopustno kršil pravico po 27. členu ZSDU, saj jim je zaradi časovne omejenosti od objave volitev do izvedbe volitev praktično onemogočeno kandidiranje in predlaganje kandidatov za izvolitev v svet delavcev, saj zahtevi predlagateljev, da se volitve preložijo, ni bilo ugodeno. Gre za kršitev pravice predlagateljev do sodelovanja v postopku volitev, zaradi katerih niso imeli možnosti predlagati svoje kandidate za svet delavcev, zato samo dejstvo, da je bil dosežen kvorum za veljavnost volitev, ni odločilnega pomena in ne dokazuje, da so bile volitve v prvi fazi zakonito izvedene, oziroma da so bili res vsi delavci in predlagatelji zadostno informirani o zadevi. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlogu ugodilo in razveljavilo vsa volilna opravila in volitve članov sveta delavcev na volitvah dne 18., 19. in 23. 12. 2014, je zato pravilna in zakonita.

Izrek

I. 1. Pritožbi predlagateljev zoper delno sodbo se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni v prvem odstavku II. točke izreka, tako da se v tem delu glasi: „ Predlagatelji so solidarno dolžni povrniti stroške postopka drugemu nasprotnemu udeležencu v znesku 637,45 EUR v roku osmih dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka do plačila.“

2. V ostalem se pritožba predlagateljev zavrne in se potrdi nespremenjeni del delne sodbe sodišča prve stopnje.

3. Drugi nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljem povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 73,20 EUR v osmih dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka do plačila.

II. 1. Pritožba prvega nasprotnega udeleženca zoper (končno) sodbo se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

2. Prvi nasprotni udeleženec sam krije svoje pritožbene stroške, predlagatelji pa stroške odgovora na pritožbo nasprotnega udeleženca.

Obrazložitev

K pritožbi zoper delno sodbo sodišča prve stopnje:

1. Z izpodbijano delno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljev zoper drugega in tretjega nasprotnega udeleženca, ki se glasi: „ Razveljavijo se vsa volilna opravila in volitve članov drugega nasprotnega udeleženca na volitvah dne 18., 19. in 23. 12. 2014.“ (točka I izreka delne sodbe). Odločilo je, da so predlagatelji solidarno dolžni povrniti stroške postopka drugemu nasprotnemu udeležencu v znesku 1.091,90 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (1. odstavek II. točke izreka delne sodbe), da so predlagatelji solidarno dolžni povrniti stroške postopka tretjemu nasprotnemu udeležencu v znesku 1.091,90 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (2. odstavek II. točke izreka delne sodbe), svoje stroške v zvezi s predlogom, vloženim zoper drugega in tretjega udeleženca pa krijejo sami (3. odstavek II. točke izreka delne sodbe).

2. Zoper navedeno delno sodbo se pritožujejo predlagatelji zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter delno sodbo spremeni in v celoti ugodi predlogu predlagateljev, oziroma podredno, da delno sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih pa nasprotnemu udeležencu naloži plačilo stroškov prvostopenjskega in pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka paricijskega roka določena v odločbi o njihovi odmeri dalje do plačila.

Naslovno sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo predlog predlagatelja za razveljavitev volitev, vložen zoper drugega in tretjega nasprotnega udeleženca, saj naj v naslovnem postopku ne bi bila pasivno legitimirana. Pasivno legitimirana naj bi bila le volilna komisija tj. prva nasprotna udeleženka. V utemeljitev svoje odločitve se naslovno sodišče sklicuje na odločitve sodišča v zadevah opr. št. VIII Ips 275/2006, X Pdp 314/2014, Pdp 624/2012. Izpodbijana sodba je neutemeljena. Soodločanje je temeljna ustavna pravica in svoboščina, zaradi česar je ZSDU predvidel tudi posebna pravila o razpisu in izvedbi volitev ter predlaganju kandidatov, saj je zgolj na način, predviden v zakonu, mogoče zagotoviti izvedbo legalnih volitev. V 16. členu ZSDU je tako zakonodajalec predvidel, da mora svet delavcev objaviti sklep o razpisu volitev največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe članov sveta delavcev, v sklepu o razpisu volitev pa mora biti določen dan volitev in število članov sveta, ki se volijo ter volilna komisija. Za objavo sklepa o razpisu volitev je zadolžen svet delavcev, volilna komisija pa skrbi za zakonitost volitev in prevzame skrb za zakonitost volitev od razpisa volitev do objave rezultatov volitev. Na podlagi navedenega je predlagatelj mnenja, da je v naslovni zadevi pasivno legitimiran tudi oziroma vsaj drugi nasprotni udeleženec, tj. drugi nasprotni udeleženec.

V zvezi z odmerjenimi pravdnimi stroški pa predlagatelji opozarjajo, da prvega in drugega nasprotnega udeleženca zastopa isti pooblaščenec. V povezavi z navedenim je bilo naslovno sodišče dolžno pri odmeri stroškov uporabiti določilo 2. člena (pravilno: 2. poglavja 1. dela – splošne nagrade) Odvetniške tarife, ki za zastopanje več oseb predvideva zgolj povišanje za 30 %. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano delno sodbo v mejah razlogov, ki jih je uveljavljala pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, v pretežnem meri – glede odločitve o glavni stvari – pa je bila sprejeta tudi materialno pravno pravilna odločitev. Pri odločanju o stroških postopka pa je prvostopenjsko sodišče delno zmotno uporabilo določbe ZPP in Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami in dopolnitvami – ZOdvT) in odmerilo previsoke stroške za zastopanje drugega nasprotnega udeleženca.

5. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi sprejelo pravilno odločitev, ki jo je oprlo na pravilno podlago, zlasti na določbe 52. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami in dopolnitvami ) in 45. člena ZDSS-1, ki določa, da je nasprotni udeleženec oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. Ugotovilo je, da ZDSS-1 nima drugih posebnih določb o udeležencih v kolektivnih delovnih sporih o neveljavnosti volitev članov sveta delavcev, ki spadajo med spore o sodelovanju delavcev pri upravljanju, zato se je oprlo na stališča sodne prakse, ki izhajajo zlasti sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 275/2006 z dne 12. 9. 2006 ter iz odločb Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. X Pdp 314/2014 z dne 10. 4. 2014 ter Pdp 624/2012 z dne 9. 11. 2012. V enotni sodni praksi je bilo o vprašanju pasivne legitimacije v tovrstnih sporih zavzeto stališče, da je v volilnih zadevah nasprotni udeleženec (le) volilna komisija, ne pa drugi organi – svet delavcev in zlasti ne delodajalec, to je pravna oseba, pri kateri je svet delavcev organiziran kot oblika sodelovanja delavcev pri upravljanju.

6. V zvezi s pritožbenimi navedbami predlagateljev je potrebno poudariti, da za presojo navedenega vprašanja ni bistveno, kakšne so pristojnosti posameznih organov – volilne komisije oz. sveta delavcev v posameznih fazah postopka volitev v svet delavcev. Bistveno je, da je po določbi 24. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/93 s spremembami in dopolnitvami – ZSDU) volilna komisija tisti organ sveta delavcev, ki vodi postopek volitev članov sveta delavcev in skrbi za zakonitost volitev tako v fazi kandidiranja kot v fazi izvedbe volitev, pri čemer je pristojna tudi za ugotavljanje veljavnosti volitev in za ugotavljanje rezultatov izida glasovanja, odloča pa tudi o razveljavitvi volitev zaradi ugotovljenih nepravilnosti. Vse navedene pristojnosti volilne komisije utemeljuje njeno pasivno legitimacijo v obravnavanem sporu, zato so pritožbene navedbe v zvezi z navedenim vprašanjem neutemeljene.

7. Delno pa je utemeljena pritožba predlagateljev v zvezi z odločitvijo o stroških postopka, ki so jih predlagatelji dolžni povrniti drugemu nasprotnemu udeležencu. Pritožba namreč utemeljeno opozarja na to, da imata dva nasprotna udeleženca, to je prvi in drugi, istega pooblaščenca in da je zato potrebno upoštevati določbe Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št.67/2008 s spremembami in dopolnitvami – ZOdvT) o zastopanju več oseb, to je Tar. št. 1200, po kateri se nagrada ali količnik nagrade določa glede na 12. ali 36. člen zakona, nagrada za postopek ali nagrada za posel pa se za vsako dodatno odvetnikovo stranko v isti zadevi poviša za faktor 0,3 ali 30 % pri nagradah v nespremenljivih zneskih. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi drugemu in tretjemu nasprotnemu udeležencu priznalo stroške v enaki višini, ker citirane določbe ni upoštevalo. Stroški tretjega nasprotnega udeleženca so odmerjeni pravilno, drugemu nasprotnemu udeležencu pa so prisojeni previsoki stroški. Glede na to, da imata skupnega pooblaščenca, je namreč treba nagrado za postopek za zastopanje prvega in drugega nasprotnega udeleženca izračunati ob upoštevanju Tar. št. 1200. Nagrada za postopek za dva udeleženca znaša 650,00 EUR (500,00 EUR po tar. št. 3420, povečano za 30 % po Tar. št. 1200), k temu pa je potrebno prišteti še nagrado za narok v višini 375,00 EUR (Tar. št. 3421) ter pavšal za materialne stroške v višini 20,00 EUR ter 22 % DDV, tako da stroški zastopanja za pooblaščenca za prvega in drugega nasprotnega udeleženca v postopku do izdaje delne sodbe znašajo 1.274,90 EUR, kar pomeni, da znašajo potrebni stroški drugega nasprotnega udeleženca polovico tega zneska, to je 637,45 EUR. Prvostopenjsko sodišče je torej zmotno uporabilo materialno pravo, ker je v 1. odstavku II. točke izreka delne sodbe drugemu nasprotnemu udeležencu prisodilo previsok znesek stroškov za zastopanje pooblaščenca, ki ni izračunan v skladu s citiranimi določbami ZOdvT.

8. Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi v tem delu podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi predlagateljev delno ugodilo in delno spremenilo izpodbijano odločitev o stroških postopka v 1. odstavku II. točke izreka delne sodbe, tako da je prisojene stroške, ki so jih predlagatelji dolžni povrniti drugemu nasprotnemu udeležencu, znižalo, kot izhaja iz izreka te sodbe. V ostalem pa je ob ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano delno sodbo v nespremenjenem delu.

9. Ker so predlagatelji s pritožbo delno uspeli, so upravičeni do povračila sorazmernega dela stroškov pritožbenega postopka, v skladu z določbami 165., 154. in 155. člena ZPP ter ZOdvT. Potrebni stroški za pritožbo znašajo 50,00 EUR (Tar. št. 3220), 10,00 EUR za materialne stroške (Tar. št. 6002) ter 22 % DDV, to je skupaj 73,20 EUR. Drugi nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagateljem stroške pritožbenega postopka v navedenem znesku.

K pritožbi zoper (končno) sodbo sodišča prve stopnje:

10. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo vsa volilna opravila in volitve članov drugega nasprotnega udeleženca, na volitvah dne 18., 19. in 23. 12. 2014 (I. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je prvi nasprotni udeleženec dolžan predlagateljem povrniti stroške postopka v znesku 2.205,35 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka sodbe).

11. Prvi nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper navedeno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po ZPP in predlaga spremembo sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodbe ter vrnitev zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da iz obrazložitve napadene sodbe med drugim izhaja, da so predstavniki predlagateljev (A.A., B.B. in C.C.) prepričljivo izpovedali, da so bili z volitvami drugega nasprotnega udeleženca seznanjeni šele dne 5. 12. 2014, ko je bil sklep o razpisu objavljen na zaklenjeni oglasni deski v prostorih tehničnih pregledov. V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da bi predstavniki sveta delavcev morali izbrati način objave sklepa o razpisu volitev, ki ne bi dopuščal vmešavanja tretjih oseb in bi zagotavljal, da bo sklep o razpisu volitev resnično objavljen na način, dostopen vsem delavcem. Odločitev naslovnega sodišča je napačna in hkrati pomeni odstop od veljavne sodne prakse. Sodišče je pri svojem odločanju spregledalo, katere so pristojnosti prvega nasprotnega udeleženca, torej volilne komisije. To dejstvo je pomembno glede na to, da je naslovno sodišče zavrnilo predlog predlagateljev zoper drugega in tretjega nasprotnega udeleženca. Pristojnosti volilne komisije določa ZSDU v 29., 30., 31. in 32. členu. Noben od že omenjenih členov ZSDU volilni komisiji ne daje nikakršne pristojnosti glede samega roka razpisa volitev. Slednje je v izključni pristojnosti sveta delavcev. Po določbi 33. člena ZSDU imajo predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev pravico, da v 8 dneh od javne objave sklepa (ki bi se nanašal na formalne pomanjkljivosti posameznih predlogov kandidatov za člane sveta delavcev) pravico do pritožbe na pristojno sodišče. ZSDU daje možnost predlagateljem, da v 8 dneh po objavi sklepa (ali npr. kandidacijske liste) sprožijo ustrezen postopek na sodišču. V konkretnem primeru pa je šlo za situacijo, ko so se volitve v svet delavcev že odvile, prvi nasprotni udeleženec je preštel glasove in razglasil rezultate, nato pa so predlagatelji, nezadovoljni z izidom volitev, vložili predlog, s katerim so zahtevali razveljavitev že izvedenih volitev. Predlagatelji so kot razlog za vložitev predloga navedli, da naj bi bil kršen rok iz 16. člena ZSDU. Omenjeni člen zelo jasno določa, da je svet delavcev (in ne volilna komisija!) tisti, ki mora objaviti sklep o razpisu volitev. To prvi nasprotni udeleženec posebej poudarja, saj je glede na dosedanjo sprejeto sodno prakso v takih primerih (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 275/2006 z dne 12. 9. 2006) zgolj volilna komisija pasivno legitimirana stranka v identičnih sporih. To pravzaprav pomeni, da bi naslovno sodišče lahko sprejelo tako odločitev, kot jo je, zgolj če bi se dogodile v postopku volitev v svet delavcev kršitve, ki bi vplivale na izid volitev, le-te pa bi bile v pristojnosti volilne komisije. Tako je tudi stališče Vrhovnega sodišča RS v že omenjeni zadevi, ki je tudi odločilo, da volilni komisiji ni mogoče očitati kršitev v smislu 10. člena ZSDU in tudi ne kršitev glede datuma samih volitev. To namreč sploh ni v pristojnosti volilne komisije, kar pa je naslovno sodišče v napadeni sodbi gladko prezrlo.

Prav tako je popolnoma nerazumljiva navedba naslovnega sodišča, ki v obrazložitvi navaja, da bi predstavniki sveta delavcev morali izbrati način objave sklepa o razpisu volitev na način, ki ne bi dopuščal vmešavanje tretjih oseb in bi jim zagotavljal, da bo sklep o razpisu volitev resnično objavljen na način dostopen vsem delavcem. V nadaljevanju naslovno sodišče ugotavlja, da bi svet o razpisu lahko objavili na oglasni deski sveta delavcev in obenem z okrožnico zaprosili delavce, da s podpisom potrdijo, da so seznanjeni z njim. Sodišče po eni strani z delno sodbo ugotavlja, da svet delavcev sploh ni pasivno legitimirana stranka v predmetnem sporu, v končni sodbi, ki jo prvi nasprotni udeleženec izpodbija s pritožbo, pa v obrazložitvi ugotavlja, da bi predstavniki sveta delavcev, morali izbrati ustrezen način objave … to je že na pogled v protislovju, s čimer je naslovno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče si preveč idilično predstavlja možnost obveščanja delavcev, še posebej tretjega nasprotnega udeleženca. Tako tudi možnosti okrožnice in zbiranja podpisov v praksi sploh ni moč izvesti zaradi velikosti podjetja, intraneta (interna mreža za informiranje zaposlenih znotraj podjetja), za katerega sta se ves čas v podjetju zavzemala delavski direktor in svet delavcev, pa v D. zaradi nasprotovanja vodstva ni. ZSDU nikjer ne predpisuje, na kakšen način morajo biti razpisane volitve v svet delavcev. Določa zgolj kvorum, ki je potreben za veljavnost volitev. V kolikor kvorum pri volitvah ne bi bil dosežen, pa bi volilna komisija klub temu razglasila, da so volitve uspele, bi to dejansko pomenilo tako kršitev določb ZSDU, da bi jo zainteresirani lahko sodno izpodbijali. V konkretnem primeru je bil dosežen kvorum, volilo je več kot 54 % volilnih upravičencev, kar v predmetni zadevi nikoli ni bilo sporno. Doseženi kvorum dokazuje, da so bili delavci zadostno informirani in so se volitev v svet delavcev tudi udeležili v zadostnem številu za njihovo veljavnost. V kolikor ta objava ni dovolj dobra, lahko ima za posledico, da delavci z volitvami niso seznanjeni, kar pomeni, da volilni kvorum ne bo dosežen. Tega so se predstavniki sveta delavcev, ki so tudi razpisali volitve, zelo dobro zavedali. Da pa se je vodstvo podjetja D., konkretno direktor E.E., nedopustno vpletel v same volitve, čeprav do tega nima nobene pravice, pa je tudi popolnoma jasno. To navsezadnje dokazuje tudi podpisana izjava s strani nekaterih predlagateljev, ki je zaslišani A.A. ni zanikal. Mišljena je izjava, ki jo je direktor E.E. dal na seji sveta delavcev dne 10. 12. 2014. Ta izjava je ključ za razumevanje celotne zadeve. Potem, ko je vodstvu podjetja v postopku sklepanja nove podjetniške kolektivne pogodbe uspelo razbiti koordinacijo sindikatov, ki delujejo na dvorišču podjetja (izstopili so ravno predlagatelji, kar je povedal tudi na zaslišanju F.F.), se je direktor E.E. očitno odločil, da bo s pomočjo predlagateljev uničil tudi svet delavcev. Že omenjena izjava na seji sveta delavcev dne 10. 12. 2014 je zato več kot zgovorna. Takoj po vloženem predlogu, s katerim se je sprožil omenjeni postopek, je direktor delavskemu direktorju v družbi izdal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi - tako obvestilo so dobili člani novega sveta delavcev, ki že deluje in je že konstituiran. Taka odločitev naslovnega sodišča zato pomeni nevaren precedens v polju delavskega soupravljanja, oziroma jasen znak, da lahko vodstvo katere koli družbe z aktivnim vmešavanjem v delo sveta delavcev prepreči konstituiranje sveta delavcev, še posebej če le-ta ne soglaša npr. s prodajo stanovanj, počitniških kapacitet, ki so jih gradili delavci ipd..

Prvi nasprotni udeleženec tudi ne more mimo ugotovitve naslovnega sodišča, ki v napadeni sodbi govori o prepričljivih izpovedbah predlagateljev A.A., B.B. in C.C., G.G. ter poslovne sekretarke direktorja D., H.H.. Ni razumljivo, kaj je bilo v njihovih izjavah tako prepričljivo, da jim naslovno sodišče verjame brez rezerve, saj je večina omenjenih prič naučeno ponavljala, da so za sklep o razpisu volitev izvedeli šele, ko je bil obešen na tabli v tehničnih pregledih in sicer dne 5. 12. 2014, ter da zaradi kratkega roka preprosto niso mogli pripraviti kandidatnih list. Kako so se, v kolikor bi to držalo, lahko predlagatelji organizirali in takoj protestirali, če res niso bili seznanjeni že z razpisom volitev, sodišča ne zanima. Popolnoma pa naslovno sodišče prezre izpoved predstavnika predlagatelja A.A., ki je na vprašanje svoje pooblaščenke, da naj bi nasprotni udeleženec trdil, da naj bi A.A. izjavil, da ne bo vlagal kandidatur, čeprav jih ima že pripravljene in da bo izbral drugo pot, povedal, da je nekaj takega dejansko tudi izjavil. To njegovo priznanje, postavlja na laž njegove trditve, da je bil čas za vložitev kandidatur prekratek. Predstavniki sindikata, ki mu predseduje A.A., so za volitve v svet delavcev imeli že vse pripravljeno, pa so se po sugestiji nekoga očitno odločili, da bodo izbrali drugo pot in poskušali rušiti legitimno izvoljeni svet delavcev. Sodišče je prezrlo tudi izjave B.B., C.C. in G.G., ki so dopuščali možnost, da je obvestila o volitvah nekdo vztrajno odstranjeval. Zakaj sodišče ne verjame izpovedbam F.F., I.I. ter J.J., ki so trdili, da je bil sklep o razpisu volitev izobesili na več mestih dne 13. 11. 2014, prvi nasprotni udeleženec ne razume. Dejstvo je, da je bil razpis objavljen in v zaprtih oglasnih deskah visel do konca volitev, da pa se je v moštveni sobi, kjer se tudi zadržuje največ voznikov, razpis vztrajno odstranjeval, pa ne more biti kriv prvi nasprotni udeleženec niti svet delavcev, pač pa tisti, ki so tak razpis odstranjevali. Naslovno sodišče se v obrazložitvi svoje sodbe sklicuje zgolj na oglasno desko v tehničnih pregledih. Ugotavlja, da naj bi bil tam razpis razobešen na dan, kot to trdijo predlagatelji. Tehnični pregledi so ena od organizacijskih enot pri tretjem nasprotnem udeležencu, tam je zaposleno najmanj ljudi. Prvi in drugi nasprotni udeleženec, kot tudi priče F.F. in I.I. ter J.J., pa so povedali, da razpis volitev ni bil razobešen zgolj v prostorih tehničnih pregledov, pač pa med drugimi tudi na oglasni deski sveta delavcev. Ni razumljivo, zakaj je naslovno sodišče popolnoma ignoriralo dejstvo, ki ga je potrdil tudi predstavnik predlagateljev na zaslišanju, in sicer, da je nekaj članov predlagatelja, kot tudi drugih, vložilo samostojne kandidature s 50 podpisi, kar je bistveno težje, kot kandidatura s podpora predlagatelja oziroma sindikata? Kako so se posamezniki uspeli organizirati, če razpis za volitve dejansko ni bil pravočasno razobešen, predlagatelji, ki so imeli bistveno lažjo pot, pa tega niso uspeli? Volitve v svet delavcev so potekale popolnoma enako kot predhodne, kar je potrdil tudi priča I.I., ki je bil že tretjič predstavnik volilne komisije. V moštveni sobi pa se je razpis sprotno odstranjeval, z namenom, da se bo lahko sprožil omenjeni spor. Prvi nasprotni udeleženec še enkrat s polno odgovornostjo trdi, da je v okviru zakonskih pristojnosti, ki mu jih daje ZSDU, ravnal zakonito, zaradi česar je napadena odločitev naslovnega sodišča nezakonita. Priglaša stroške pritožbe.

12. Predlagatelj vlaga odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da so pritožbene navedbe neutemeljene ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

13. Pritožba ni utemeljena.

14. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih je uveljavljala pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi materialno pravno pravilna.

15. Pritožba smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 314. člena ZPP s pritožbenimi navedbami, da naj bi bilo v izpodbijani sodbi podano očitno protislovje, ker sodišče prve stopnje po eni strani z delno sodbo ugotavlja, da svet delavcev sploh ni pasivno legitimirana stranka v predmetnem sporu, v končni sodbi pa ugotavlja, da bi predstavniki sveta delavcev morali izbrati ustrezen način objave sklepa o razpisu volitev. V tem ni nikakršnega nasprotja, zato navedena absolutna bistvena kršitev v izpodbijani sodbi ni podana, saj ima izpodbijana sodba razloge o odločilnih dejstvih, ki niso niti nejasni niti med seboj v nasprotju, zato nima nobenih takšnih pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče more preizkusiti. Pritožnik s to pritožbeno navedbo izraža le nestrinjanje z odločitvijo sodišča v delni sodbi glede pasivne legitimacije drugega nasprotnega udeleženca, čeprav ni nobenega dvoma, da je le volilna komisija v obravnavanem kolektivnem delovnem sporu pasivno legitimirana (kot je obrazloženo že v 5. in 6. točki te obrazložitve).

16. Za presojo vprašanja pasivne legitimacije volilne komisije v obravnavanem kolektivnem delovnem sporu ni bistveno, kakšne so pristojnosti posameznih organov – volilne komisije oz. sveta delavcev v posameznih fazah postopka volitev v svet delavcev. Bistveno je, da je po določbi 24. člena ZSDU volilna komisija sveta delavcev organ, ki vodi postopek volitev članov sveta delavcev in skrbi za zakonitost volitev tako v fazi kandidiranja kot v fazi izvedbe volitev. Zato ni nobenega dvoma, da je prav volilna komisija tista, ki mora skrbeti tudi za spoštovanje zakonskih rokov za razpis volitev v svet delavcev, čeprav sklep o razpisu sprejme in objavi svet delavcev. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje spregledalo pristojnosti volilne komisije po določbah 29., 30., 31. in 32. člena ZSDU. V 16. členu ZSDU je določeno, da mora svet delavcev objaviti sklep o razpisu volitev največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe članov sveta delavcev, s sklepom o razpisu volitev pa se imenuje tudi volilna komisija. Po določbi 4. odstavka 16. člena ZSDU se mora sklep o razpisu volitev na način, dostopen vsem delavcem, objaviti v družbi. Iz 19. člena istega zakona pa izhaja, da postopek volitev in odpoklica članov sveta delavcev vodijo volilne komisije in volilni odbori, pristojnosti volilne komisije pa so izrecno določene v 24. členu ZSDU, med drugim tudi skrb za zakonitost volitev članov sveta delavcev in vodenje neposredno tehničnega dela v zvezi z volitvami. Za sam razpis volitev je torej pristojen svet delavcev, za vse nadaljnje faze v postopku volitev pa je pristojna volilna komisija. Zato so pritožbene navedbe v zvezi z navedenim vprašanjem neutemeljene, kar velja tudi za očitek, da naj bi odločitev sodišča predstavljala odstop od sodne prakse, konkretno od stališč VS RS v sklepu opr. št. VIII Ips 275/2006. Pritožnik si napačno razlaga stališče VS RS, ko izpostavlja, da bi bila razveljavitev volilnih opravil in volitev mogoča le, če bi se v postopku volitev dogodile bistvene kršitve, ki bi vplivale na izid volitev, le-te pa bi bile v pristojnosti komisije. V citirani odločbi je bilo sicer res zavzeto stališče, da volilni komisiji ni mogoče očitati kršitev v smislu 10. člena ZSDU in datuma volitev in da so te odločitve v pristojnosti sveta delavcev (16. člen ZSDU). Vendar pa je v povezavi s tem v obrazložitvi odločbe VS RS tudi zapisalo, da če svet delavcev ne določi pravilnega (zadostnega) števila članov, to ne pomeni, da so bile volitve določenega števila članov zaradi tega nezakonite, ampak pomeni le, da bo za izvolitev še preostalih članov potrebno izvesti nove oz. nadomestne volitve. Iz tega razloga je torej štelo, da ne gre za bistvene kršitve v postopku volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, ne pa zato, ker razpis volitev in določitev števila kandidatov, ki se volijo v svet, ni v pristojnosti volilne komisije.

17. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na pravilno pravno podlago, zlasti na citirane določbe 16., 19., 24. člena ZSDU ter na določbo 27. člena ZSDU, po kateri imajo pravico predlagati kandidate za člane sveta delavcev v družbi z več kot 20 do 50 delavci najmanj trije delavci z aktivno volilno pravico, v družbi z več kot 50 do 300 delavci najmanj desetina delavcev z aktivno volilno pravico, v družbi z nad 300 delavci pa najmanj desetina delavcev z aktivno volilno pravico, vendar je v vsakem primeru veljaven predlog, ki ga poda najmanj 50 delavcev, to pravico pa ima tudi vsak reprezentativni sindikat v družbi (1. odstavek). V 2. odstavku 27. člena ZSDU pa je določeno, da morajo biti predlogi kandidatov za člane sveta delavcev, ki se predložijo volilni komisiji, pisni, predlogom kandidatov za člane sveta delavcev iz prvih treh alinej 1. odstavka tega člena pa je treba priložiti podpise delavcev, ki predlagajo kandidate za člane sveta delavcev. 3. odstavek 27. člena ZSDU pa določa, da morajo biti predlogu kandidatov za člane sveta delavcev priložene pisne izjave kandidatov, da se s kandidaturo strinjajo. V skladu z določbo 29. člena istega zakona je predloge kandidatov za člane sveta delavcev potrebno predložiti volilni komisiji v 21 dneh od objave sklepa o razpisu volitev. Prvostopenjsko sodišče je v skladu z določbo 1. odstavka 53. člena ZSDU presojalo, ali je prišlo do bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.

18. V zvezi z zatrjevanimi nepravilnostmi v postopku volitev, ki se nanašajo na prepozno objavo sklepa o razpisu volitev, kar naj bi onemogočilo izvedbo postopka kandidiranja delavcev v svet delavcev v rokih, ki so določeni v zakonu, je sodišče prve stopnje opravilo obsežen dokazni postopek in ugotovilo vsa odločilna dejstva. Dokazna ocena je natančna, prepričljiva in vestna, zato tudi pritožbeno sodišče vanjo ne dvomi, saj jo izvedeni dokazi potrjujejo. Pritožbene navedbe s tem v zvezi so zato neutemeljene. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil sklep o razpisu sicer objavljen na različnih lokacijah in ponekod odstranjen, vendar ni bil dostopen vsem delavcem, saj so se predlagatelji in nekateri drugi delavci z njim seznanili šele 5. 12. 2014. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bila v posledici prepozne javne objave sklepa, ki ni bi dostopen vsem delavcem, kot to zahteva 4. odstavek 16. člena ZSDU, otežena oziroma praktično onemogočena kandidatura delavcev, ker postopek kandidiranja zaradi večjega števila opravil (izbira kandidatov, zbiranje podpisov, oddaja obrazcev, odobritev kandidature) zahteva določen čas ter da gre za bistvene kršitve postopka volitev v svet delavcev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost ter pravilnost volitev. Kršene so bile, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, določbe 4. odstavka 16. člena ter 29. člena ZSDU, ki jih je kot relevantno pravno podlago sodišče prve stopnje pravilno uporabilo. Pri tem je izpostavilo, da morajo delavci imeti na voljo 21 dni od objave sklepa o razpisu volitev za predložitev predlogov kandidatov za člane sveta delavcev volilni komisiji, saj 29. člen ZSDU določa, da je potrebno predloge kandidatov za člane sveta delavcev predložiti volilni komisiji v 21 dneh od objave sklepa o razpisu volitev. Če je predlog kandidatov za člane sveta delavec vložen prepozno, po izteku tega roka, ga namreč volilna komisija zavrne (2. odstavek 31. člena ZSDU).

V konkretnem primeru so bili predlagatelji šele dne 5. 12. 2014 seznanjeni, da je drugi nasprotni udeleženec dne 4. 12. 2014 na oglasni deski tehničnih pregledov objavil sklep o razpisu volitev v svet delavcev z dne 13. 11. 2014, v katerem so bile volitve predvidene za dne 11., 12. in 16. 12. 2014. Od objave razpisa volitev do prvega volilnega dne je bilo predvideno zgolj 5 delovnih dni oziroma glede na naknadno prestavljen začetek volitev na 18., 19. in 23. 12. 2014 le 9 delovnih dni. S tem pa je drugi nasprotni udeleženec delavcem in sindikatom nedopustno kršil pravico po 27. členu ZSDU, saj jim je zaradi časovne omejenosti od objave volitev do izvedbe volitev praktično onemogočeno kandidiranje in predlaganje kandidatov za izvolitev drugega nasprotnega udeleženca, saj zahtevi predlagateljev, da se volitve preložijo, ni bilo ugodeno. V obravnavani zadevi je bistveno, da gre za kršitev pravice predlagateljev do sodelovanja v postopku volitev, zaradi katerih niso imeli možnosti predlagati svoje kandidate za svet delavcev, zato samo dejstvo, da je bil dosežen kvorum za veljavnost volitev, ni odločilnega pomena in ne dokazuje, da so bile volitve v prvi fazi zakonito izvedene oziroma da so bili res vsi delavci in predlagatelji zadostno informirani o zadevi. Tudi samostojne kandidature posameznikov pa same po sebi ne dokazujejo, da ni prišlo do očitane kršitve v zvezi z objavo sklepa na način, dostopen vsem delavcem, ki jih je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlogu ugodilo in razveljavilo vsa volilna opravila in volitve članov sveta delavcev na volitvah dne 18., 19. in 23. 12. 2014, je torej pravilna in zakonita.

19. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v skladu z določbo 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo.

Prvi nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške. Odgovor na pritožbo pa ni bistveno prispeval k rešitvi pritožbe, zato tudi predlagatelji sami krijejo stroške odgovora (165. ter 154. člen ZPP).