Jedro

Obseg prokure določa 35. člen ZGD-1. Navedena določba je bila z zadnjo novelo, ki velja od 8. 8. 2015, dopolnjena tako, da lahko prokurist tudi zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Ne glede na navedeno pa nov tretji odstavek 35. člena ZGD-1 po mnenju sodišča prokuristu ni podelil pooblastil zakonitega zastopnika. Prokurist torej enako kot pred zakonsko spremembo ostaja pooblaščenec družbe. Čim pa je tako, zanj po določbah ZPP veljajo omejitve, ki veljajo za pooblaščence, tudi omejitev iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, po kateri je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 30. 3. 2016 vložila tožbo zoper sklep o davčni izvršbi, ki ga je dne 20. 11. 2015 izdala Finančna uprava Republike Slovenije. Tožbo je podpisal prokurist družbe A.A., iz podatkov sodnega registra, v katerega je vpogledalo sodišče po uradni dolžnosti, pa izhaja, da je njen zakoniti zastopnik B.B. 2. Sodišče je zato tožečo stranko s pozivoma z dne 19. 5. 2016 in 10. 8. 2016 pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tožbe, in sicer da prokurist v skladu s tretjim odstavkom 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) predloži potrdilo o opravljenem pravniškem izpitu oziroma da tožbo podpiše zakoniti zastopnik družbe, to je direktor B.B. Oba poziva sta bila tožeči stranki osebno vročena, vendar tudi po poteku roka iz drugega poziva stranka tožbe ni popravila na enega od zgoraj navedenih načinov. Hkrati tudi ni predložila izpodbijanega upravnega akta niti ni navedla tožene stranke, kar sta obvezni sestavini tožbe po določbah ZUS-1 in na kar je bila prav tako opozorjena v zgornjih pozivih.

3. Tožba ni dovoljena.

4. Obseg prokure določa 35. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Navedena določba je bila z zadnjo novelo, ki velja od 8. 8. 2015, dopolnjena tako, da lahko prokurist tudi zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Ne glede na navedeno pa nov tretji odstavek 35. člena ZGD-1 po mnenju sodišča prokuristu ni podelil pooblastil zakonitega zastopnika (enako tudi sklep Vrhovnega sodišča II DoR 80/2016 z dne 19. 5. 2016). Enako izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva (glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZGD-1I, Poročevalec DZ, EPA 475-VII, 23. 4. 2015), po katerem je prokurist pooblaščenec s pravico opravljati procesna dejanja. Z navedeno dopolnitvijo 35. člena zakona se torej le izrecno določa pravica prokurista, da zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi, kar pomeni, da za zastopanje v postopku prokurist ne potrebuje več posebnega pooblastila zakonitega zastopnika družbe, saj mu upravičenje za zastopanje podeljuje sam zakon.

5. Prokurist torej enako kot pred zakonsko spremembo (glej sodno prakso Vrhovnega sodišča, npr. X Ips 440/2007, X Ips 762/2008 in II Ips 917/2006) ostaja pooblaščenec družbe. Čim pa je tako, zanj po določbah ZPP veljajo omejitve, ki veljajo za pooblaščence, tudi omejitev iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, po kateri je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 6. Ker je tožbo vložil prokurist, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za pooblaščenca v upravnem sporu, navedene pomanjkljivosti pa tožeča stranka po pozivu sodišča ni odpravila, je treba tožbo zavreči na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.