Jedro

Če oseba volje ne more izraziti sama, je treba upoštevati voljo tistega, ki jo lahko zanjo izjavi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnemu udeležencu omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in da se ga sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom starejših občanov X ter se ga tam zadrži za eno leto.

2. Zoper sklep se pritožuje Dom starejših občanov X, ki predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da nima varovanega oddelka, ki bi bil urejen v skladu s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, zato nasprotnemu udeležencu ne more zagotoviti ustreznih storitev. Sklicuje se na zadevo II Ips 217/2016, po kateri je treba v postopkih po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) upoštevati tudi Zakon o socialnem varstvu in podzakonske akte. Tu je po mnenju pritožnika pomemben še Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ki določa, da je lahko na oddelek za osebe z demenco nameščenih največ 12 oseb, pri pritožniku pa je ta normativ že izpolnjen in so torej vse kapacitete že zasedene. Opozarja še na Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva, ki za sprejem zahteva izpolnjenost določenih pogojev in upoštevanje vrstnega reda čakajočih na sprejem. Končno navaja, da v postopkih, kot je ta, sklep sodišča le omejuje posameznikovo svobodo, ne more pa nadomestiti vseh drugih predpisanih postopkov.

3. Ne predlagatelj ne nasprotni udeleženec oz. njegova odvetnica na pritožbo nista podala odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda ureja Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) v določbah 73. - 79. člena. Sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (v nadaljnjem besedilu: varovani oddelek) se izvede s privolitvijo ali brez privolitve osebe pod pogoji, ki jih določa ta zakon (73. čl.). Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, - če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (74. čl.). Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega člena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča (1. odst. 75. čl.).

6. Res je Vrhovno sodišče 19. 12. 2013 v zadevi II Ips 351/2013 že zavzelo izrecno stališče, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. in 75. čl. ZDZdr sploh ni izvedljiv, kar bi bilo nesprejemljivo. Prvostopenjsko sodišče se korektno sklicuje na to odločbo in sodno prakso, ki ji je sledila.

7. Vendar ima pritožnik prav, ko opozarja, da Vrhovno sodišče kasneje (20. 9. 2016) v zadevi II Ips 217/2016 izreklo tudi, da je treba pri obravnavanju vprašanj s področja socialno varstvenih storitev po ZDZdr, med katere spada tudi institucionalno varstvo, upoštevati tudi ureditev iz Zakona o socialnem varstvu (ZSV) in podzakonskih aktih, sprejetih na podlagi ZSV. Poudarilo je načelo pravne države, ki je tudi v tem, da je pravni sistem notranje povezana in usklajena celota, tako da v njem ni antinomij. To konkretno izhaja tudi iz povzetih določb ZDZdr, konkretno zadnje alineje 74. čl., to je zahteva po izpolnjenosti pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Ti predpisi so pravilniki, ki jih omenja pritožba: Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev ter Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva.

8. V zvezi z vsemi tremi zgoraj omenjenimi predpisi pritožba izpostavlja neizpolnjenost pogojev za namestitev nasprotnega udeleženca: a) neobstoj verificiranega oddelka, b) izpolnjenost normativov oz. zasedenost kapacitet, c) vrstni red.

9. Poleg tega pa pritožba utemeljeno opozarja (smiselno) tudi na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru sploh za namestitev proti volji osebe. Če oseba volje ne more izraziti sama, je treba namreč upoštevati voljo tistega, ki jo lahko zanjo izjavi.

10. V skladu s 3. tč. 365. čl. v zvezi s 355. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo dopolniti svoje ugotovitve o izpolnjenosti pogojev za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pri pritožniku oz. kje drugje, vse glede na zgoraj navedene razloge in zakonske pogoje ter zahteve podzakonskih predpisov. Pritožbeno sodišče o tem glede na naravo zadeve, načelo ekonomičnosti ter nujnost in hitrost postopka ni odločalo samo, ker ocenjuje, da glede na že izvedene dokaze pred sodiščem prve stopnje dopolnitev postopka pred sodiščem iste stopnje tega ne bo bistveno zavleklo in tako ne bo kršilo stranki pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vložijo pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik ali skrbnik, zakonec, oziroma oseba, s katero pridržana oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena ter zdravstvena organizacija, v kateri je pacient. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 3 dneh1 od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Novela ZPP-E roka za pritožbo zoper razveljavitveni sklep v postopku po ZDZdr ni posebej uredila, v tem pogledu prišlo do naknadne pravne praznine, ki jo je treba glede na 3. člen Zakona o sodiščih napolniti z ureditvijo, ki se nanaša na podobne primere. Po presoji pritožbenega sodišča se konkretni situaciji najbolj prilega ureditev, ki po ZDZdr velja za pritožbo zoper meritorni sklep sodišča prve stopnje, to je ureditev po 50. členu tega zakona. Ta določa tridnevni pritožbeni rok, tak rok pa je, saj upošteva nujnost in hitrost postopkov po ZDZdr, primeren tudi za novo pravno sredstvo, ki je bilo uvedeno z novelo ZPP-E.