Jedro

Če v opisu dejanja v izreku ni konkretizirana opustitev dolžnega nadzorstva samostojnega podjetnika posameznika, dejanje, kot je opisano v izreku odločbe o prekršku, nima znakov prekrška.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper L. K., samostojni podjetnik, ustavi.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Postaja prometne policije Novo mesto je z odločbo z dne 31. 5. 2010, zaradi prekrška po

40. členu Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (v nadaljevanju ZDCOPMD) , samostojnemu podjetniku posamezniku L. K., s. p., izrekel globo 800,00 EUR ter mu naložil plačilo stroškov postopka. Okrajno sodišče v Trebnjem je s sodbo 60/2010-5101 z dne 7. 9. 2011 zahtevo za sodno varstvo obdolženčevih zagovornikov zavrnilo.

2. Zoper pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka zaradi kršitve iz 1. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) . Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da odločbo o prekršku odpravi in postopek ustavi. V zahtevi navaja , da niti v izreku odločbe o prekršku niti v izpodbijani sodbi ni konkretiziran znak prekrška, ki ga predstavlja opustitev dolžnega nadzorstva. Odločba prekrškovnega organa tako nima vseh sestavin, ki so predpisane v tretjem odstavku 56. člena ZP-1, s čimer je podana kršitev materialnih določb iz 1. točke 156. člena ZP-1. Vrhovna državna tožilka še navaja, da tako prekrškovni organ, kot tudi sodišče nista navedla razlogov o tem, zakaj ukrepi, ki jih je v izjavi ter v zahtevi za sodno varstvo samostojni podjetnik konkretno navedel, ne predstavljajo ukrepov, s katerimi bi zadostil zahtevi za trajno kontrolo nad vozniki in vozili. Sodišče pa tudi ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo dokazov, ki jih je samostojni podjetnik predlagal v zahtevi za sodno varstvo.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena samostojnemu podjetniku ter njegovim zagovornikom, ki se o njej niso izjavili.

B.

4. Zakon o prekrških v 2. členu določa, da nikomur ne sme biti izrečena sankcija za prekršek, če dejanje ni bilo z zakonom, uredbo ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno kot prekršek, preden je bilo storjeno, in če za tako dejanje ni bila predpisana sankcija za prekršek. Skladno z navedenim mora izrek odločbe o prekršku med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek - kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine (tretji odstavek 56. člena ZP-1). Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega dejanja z navedbo konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Le opis ravnanja, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter hkrati uresničevanje storilčeve pravice do obrambe.

5. Odgovornost samostojnega podjetnika posameznika za prekršek, ki ga je neposredno izvršila druga fizična oseba, je opredeljena v 14. členom ZP-1, ki napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD). Ob smiselni uporabi določbe 4. člena ZOPOKD je samostojni podjetnik posameznik odgovoren za prekršek, če je storilec prekršek storil v imenu, na račun ali v korist samostojnega podjetnika posameznika. Poleg enega izmed navedenih formalnih pogojev mora biti izpolnjen tudi vsaj en materialni pogoj, in sicer: a) prekršek pomeni izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve samostojnega podjetnika oziroma njegovih vodstvenih ali nadzornih organov, če ti obstajajo, b) samostojni podjetnik oziroma njegovi vodstveni ali nadzorni organi so vplivali na storilca ali mu omogočili, da je storil prekršek, c) samostojni podjetnik je iz prekrška pridobil protipravno premoženjsko korist ali predmete, nastale s prekrškom ali d) samostojni podjetnik oziroma njegovi vodstveni ali nadzorni organi so opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja svojih delavcev. Iz navedenega izhaja, da samostojni podjetnik posameznik za prekršek, ki ga je storil njegov zaposleni, ni odgovoren objektivno, pač pa njegova odgovornost temelji bodisi na njegovem prispevku oziroma prispevku njegovih organov k storjenemu prekršku bodisi na pridobitvi premoženjske koristi ali predmetov, ki izvirajo iz prekrška.(1) Za presojo odgovornosti podjetnika posameznika tako ni relevantno zgolj konkretno ravnanje storilca, ki izpolnjuje znake prekrška, pač pa tudi tiste okoliščine, iz katerih izhaja odgovornost samostojnega podjetnika. Zato morajo biti tudi te okoliščine v odločbi o prekršku v zadostni meri konkretizirane.

6. V obravnavanem primeru se samostojnemu podjetniku posamezniku očita odgovornost za prekršek na temelju opustitve dolžnega nadzorstva nad zaposlenim voznikom, ki ni zamenjal tahografskega vložka za tekoči delovni dan. Pritrditi je potrebno vrhovni državni tožilki, da navedeni temelj podjetnikove odgovornosti v izreku odločbe prekrškovnega organa ni konkretiziran. V izreku odločbe je ponovljen zgolj zakonski tekst 4. točke 4. člena ZOPOKD, brez opredelitve konkretnih ravnanj, ki jih je podjetnik skladno s predpisi zavezan opraviti v okviru dolžnega nadzorstva, a jih je opustil. Prekrškovni organ sicer v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je samostojni podjetnik, skladno s 115. členom Zakona o prevozih v cestnem prometu dolžan izvajati trajni notranji nadzor nad brezhibnostjo in pravilno uporabo tahografa ter tahografskih vložkov, vendar niti iz izreka niti iz obrazložitve odločbe ni razvidno konkretno ravnanje, s katerim naj bi samostojni podjetnik navedeno določbo kršil. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da samostojni podjetnik ni sprejel internega akta o notranjem nadzoru; da delavcev ni seznanil z veljavnimi predpisi, ki določajo uporabo tahografskih vložkov; da ni zagotovil sistema in organizacije obnavljanja znanja; da ni v zadostni meri preverjal pravilne uporabe tahografskih vložkov; da kljub ugotovljenim nepravilnostim ni sprejel ustreznih ukrepov, da se kršitve ne bi ponavljale in podobno.(2) V odločbi prekrškovnega organa tako ni navedena nikakršna opustitev samostojnega podjetnika, ki bi pomenila konkretizacijo opustitve dolžnega nadzorstva. Samo dejstvo, da je do očitanega prekrška prišlo pa za ugotovitev odgovornosti samostojnega podjetnika posameznika ne zadošča. 7. Ob ugotovitvi, da v opisu dejanja v izreku ni konkretizirana opustitev dolžnega nadzorstva samostojnega podjetnika posameznika, Vrhovno sodišče ugotavlja, da dejanje, kot je opisano v izreku odločbe o prekršku, nima znakov prekrška, ki bi ga bilo mogoče očitati samostojnemu podjetniku posamezniku in je zato podana kršitev materialnih določb po 1. točki 156. člena ZP-1. C.

8. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je postopek zoper samostojnega podjetnika posameznika zaradi prekrška po 40. členu ZDCOPMD

, na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo. Zaradi takšne odločitve, ostalih v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevanih kršitev ni presojalo.

9. Ker je bil postopek ustavljen, stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1 v zvezi s 148. členom ZP-1).

Op. št. (1): Tako tudi L. Selinšek, v Zakon o prekrških s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2009, str. 85. Op. št. (2): Navedene obveznosti prevoznika izhajajo iz določb Pravilnika o notranji kontroli, Uradni list RS, št. 107/2007.