Jedro

V upravnem sporu lahko v postopku z revizijo stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit oziroma lahko opravlja dejanja samo, če ima sama opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je dne 24.8.2007 prejelo tožničino revizijo zoper izpodbijano sodbo, s katero je bila na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št., 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrnjena njena tožba zoper odločbo tožene stranke z dne 23.7.2005. Revizija ni dovoljena.

Po določbi 2. odstavka 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je sedaj Zakon o pravdnem postopku, ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07). Ta pa v 4. odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljata določba 2. odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno določba 4. odstavka 86. člena ZPP.

Glede na zgoraj navedeno in glede na to, da je v tem primeru revidentka revizijo vložila sama, jo je vrhovno sodišče po tem, ko je prejelo obravnavano revizijo, s sklepom, št. X Ips 622/2007-3 z dne 6.9.2007, pozvalo, da naj v 15 dneh predloži dokazilo o opravljenem pravosodnem izpitu in jo opozorilo, da bo v nasprotnem primeru revizijo zavrglo. Navedeni sklep je revidentka prejela 10.9.2007. Dne 17.9.2007 je vrhovno sodišče prejelo revidentkin odgovor na zgoraj navedeni sklep. V njem sporoča, da nima pravosodnega izpita in da se v tej zadevi zastopa sama. Predlaga, da sodišče njen primer obravnava brez formaliziranja glede zastopanja, saj ji je v tej zadevi, ki se vleče že 12 let, kršena z zakonom zagotovljena pravica.

Po 125. členu Ustave Republike Slovenije (URS) sodišče sodi po ustavi in zakonu. Po 158. členu URS je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa (mednje sodijo tudi sodišča), mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Upravni spor ureja ZUS-1, subsidiarno pa se primerno uporablja tudi ZPP. Ta dva zakona pa določata postulacijsko sposobnost strank in njihovih zastopnikov v postopku v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi. Ti pogoji pa v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, zato bi vrhovno sodišče, če bi obravnavalo njeno revizijo po vsebini, kršilo tako ZUS-1 in ZPP kot tudi URS.

Na drugačno odločitev revidentkine navedbe v dopisu z dne 13.9.2007, ki ga je to sodišče prejelo 17.9.2007, ne morejo vplivati.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v obravnavanem primeru revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 374. člena ZPP, ki določa, da sodišče nedovoljeno revizijo zavrže (1. odstavek), in da ni dovoljena revizija, ki jo je vložila stranka, ki te pravice nima (2. odstavek), v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1.