Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Spol:
ženska
Zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu na delovnem mestu je zbolela za azbestno boleznijo. V letu 1994 je že dobila izplačano odškodnino zaradi poklicne bolezni v znesku 878.746,70 SIT.
Priznana ji je bila poklicna bolezen azbestoza - intersticijska pljučna fibroza in plaki parietalne plevre.
Od leta 1994 do 1999 je pri oškodovanki prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja in zmanjšanja življenjskih funkcij težje stopnje. Od leta 1994 dalje se pri oškodovanki, iz meseca v mesec in iz leta v leto, slabša pljučna fibroza. Od leta 1997 do 2003 se je restrikcijska ventilacijska insuficienca še poslabšala, difuzijska kapaciteta za ogljikov monoksid se je bistveno znižala, rentgensko se fibrozne spremembe v pljučnem parenhimu stopnjujejo. Poslabšanje se kaže v vse nižji vitalni kapaciteti in forsiranem ekspiratornem volumnu v prvi sekundi izdiha ter vse nižji difuzijski kapaciteti ogljikovega monoksida. Leta 2003 je že v mirovanju v dihalni stiski. Zaradi upadanja pljučne funkcije vse težje diha, že ob najmanjšem naporu. Stanje se bo še nadalje slabšalo. Dihalna stiska se pričakuje, ko FEV1 pade pod 1L, kar je bilo pri oškodovanki prvikrat izmerjeno leta 1999. Postopno se pri njej razvija kronično pljučno srce (obremenitev desnega srca zaradi kronične pljučne bolezni in hipoksemije). Prav tako se ji slabša restrikcijska ventilacijska insuficienca od leta 1994, ko je imela difuzijsko kapaciteto za CO 64% norme, do leta 2003, ko je padla na 49% norme.
1.900.000,00 SIT Pri oškodovanki so prisotne občasne bolečine v prsih in hrbtu, suh kašelj, čeprav zaenkrat ne hude intenzitete. Le občasno jemlje tablete ali svečke. Nedvomno pa se bodo bolečine stopnjevale, saj je že napovedano nadaljnje slabšanje zdravstvenega stanja.
Opravila je številne preglede pri splošnem zdravniku, zdravniku medicine dela, pulmologu v osnovnem zdravstvenem varstvu, v Kliničnem centru v Ljubljani, v bolnišnici na Golniku in kardiološki ambulanti.
Opravljeni so bili klinični pregledi, preiskave pljučne funkcije in slikovne preiskave (RTG slikanja, Ct preiskave z visoko ločljivostjo), preiskave srca, krvne preiskave. Vse te preiskave bo morala opravljati tudi v bodoče, saj bolezen še vedno napreduje. V bodoče se lahko pričakuje tudi druge invazivne preiskave. Doslej posebnega zdravljenja ni imela, svetovano ji je bilo, naj se ne izpostavlja azbestu, naj se pazi pred vnetji dihal in naj se izogiba fizičnim naporom. Ko se bo pojavila hujša manifestna respiracijska insuficienca (dihalna stiska) s hipoksemijo v mirovanju s pa02 nižjim kot 7,3 bo prišlo v poštev trajno zdravljenje s kisikom na domu. Kronično pljučno srce se zdravi predvsem s kisikom, dodajati pa je treba tudi zdravila za odvajanje vode.
2.000.000,00 SIT Oškodovanko je strah bolezni, še toliko bolj ko čuti, da gre po moževi poti, ki je že umrl zaradi azbestoze. Ker je ugotovljeno objektivno poslabševanje pljučne fibroze, ima oškodovanka tudi vse bolj izražen strah. Ta strah se bo še večal z napredovanjem in razvojem drugih z azbestom povezanih malignih bolezni. Strah je pri oškodovanki stalno prisoten in bo prisoten tudi v bodoče. Stalno se zaveda bolezni, odprte prognoze, prežeče smrti, saj je njeno zdravstveno stanje vse slabše.
4.500.000,00 SIT Pri oškodovanki je zaradi napredujoče bolezni prisotno vse težje dihanje, utrujenost in nesposobnost prenašanja kakršnihkoli naporov. Oškodovanka ni sposobna za noben fizični napor, za nobene življenjske aktivnosti in je vezana na dom. Težko skrbi zase, težko govori. Težko dihanje se bo še slabšalo, ko bo nazadnje sposobna le še za popolno mirovanje.
Zveza:
ZOR člen 200, 203