Jedro

Ugovora, ki jih je sodišče prve stopnje zavrglo, sta bila ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, ki sta jih upnika vložila zato, ker dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev sploh ni vseboval njunih ugovorov, ki sta jih vložila zoper osnovni seznam - saj je upravitelj skladno z navodili sodišča smatral, da sta jih vložila subjekta brez ustrezne procesne legitimacije. Vendar o njunih ugovorih ni bilo odločeno ne procesno (da bi jih sodišče zavrglo) ne vsebinsko (da bi jih upravitelj vključil v seznam). Zato je sodišče prve stopnje ugovora pritožnikov proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev nepravilno zavrglo, saj imata kot vložnika ugovora o prerekanju terjatev (o katerih še ni bilo odločeno) pravico do ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev. Namen ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je namreč prav saniranje morebitnih napak glede upoštevanja ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali ugovora o prerekanju terjatev.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v I. točki izreka, v II. točki izreka v delu, v katerem se postopek preizkus nanaša na izločitvene pravice upnice Republike Slovenija, ki so v Končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 3. 3. 2023 navedene pod zap. št. 212 in 213, ter v III. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovore upnikov A., d. o. o., red. št. 1 in B., d. o. o., red. št. 2, proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (I. točka izreka) ter o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 3. 3. 2023, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (II. točka izreka). Nadalje je tudi ugotovilo, da so priznane izločitvene pravice upnice RS, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 3. 3. 2023 in upravitelju naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na navedenih nepremičninah v korist izločitvenega upnika (III. točka izreka).

2. Zoper sklep v celoti sta se pritožila A., d. o. o., (v nadaljevanju A., d. o. o.) in B., d. o. o., (v nadaljevanju B., d. o. o.).

3. Pritožnik A., d. o. o. je uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), predvsem pa kršitev izpostavljenih določb ZFPPIPP in svojih ustavnih pravic. Višjemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep v relevantnem delu spremeni i) tako, da se prijavi izločitvenih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) pod zap. št. 212 in 213 kot prepozni zavržeta, postopek njunega preizkusa pa ustavi oziroma ii) podredno tako, da se postopek preizkusa izločitvenih pravic RS prekine bodisi do prenehanja veljavnosti prodajne pogodbe z dne 14. 2. 2020 bodisi do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu B., d. o. o. na njeni podlagi oziroma iii) podredno tako, da se ugovoru A., d. o. o. zoper popravljeni dopolnjeni dodatni seznam preizkušenih terjatev z dne 26. 8. 2022 ugodi, ugovor RS zoper dopolnjeni dodatni seznam preizkušenih terjatev z dne 1. 6. 2022 zavrže ter o prijavljenih izločitvenih pravicah RS v obliki dodatnega končnega seznama preizkušenih terjatev (katerega izdelavo naj naloži upravitelju) odloči tako, da štejejo za prerekane s strani upnika, zaradi česar mora (lahko) RS v zakonskem roku zaradi njihove ugotovitve zoper pritožnika vložiti tožbo na ugotovitev njihovega obstoja oziroma iv) podredno tako, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4. Pritožnik B., d. o. o. je prav tako uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in višjemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor pritožnika B., d. o. o. dovoli in mu ugodi, ugovor RS zoper dopolnjeni dodatni seznam preizkušenih terjatev z dne 17. 6. 2022 zavrže, upravitelju naloži predložitev dodatnega končnega seznama preizkušenih terjatev upoštevajoč odločitev sodišča o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter s sklepom o preizkusu odloči o končnem seznamu preizkušenih terjatev z upoštevanim ugovorom pritožnika B., d. o. o. o prerekanju terjatev ter izločitvenih pravic, s katerim naj določi, da se prijavljene izločitvene pravice upnika RS štejejo za prerekane in z napotitvijo upnika RS na vložitev tožbe na ugotovitev obstoja prerekanih izločitvenih pravic oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

5. Upravitelj se je o pritožbah izjavil. 6. Pritožbi sta utemeljeni.

_Obseg pritožb_

7. Pritožnika v pritožbi navajata, da sklep izpodbijata v celoti, vendar je iz vsebine njunih pritožb razvidno, da ga izpodbijata le glede odločitve o zavrženju njunih ugovorov ter glede postopka preizkusa, ki se nanaša na prijavo izločitvenih pravic upnice RS oziroma posledično glede ugotovitve o priznanju izločitvenih pravic upnice RS ter navodila upravitelju, da upnici RS izda ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo. Iz Končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 3. 3. 2023 pa izhaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvedlo poleg preizkusa izločitvenih pravic upnice RS tudi preizkus prijavljene terjatve družbe C., d. o. o., ki je v (dodatnem) Končnem seznamu z dne 3. 3. 2023 navedena pod zap. št. 211. Ta del izpodbijanega sklepa pritožnika glede na vsebino njunih pritožb ne napadata. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da se pritožnika pritožujeta le v obsegu, v katerem je njunima pritožbama (v celoti) ugodilo.

_Opis stanja zadeve_

8. Iz podatkov spisa izhaja sledeče. Stečajni dolžnik je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik na nepremičninah k. o. X parc. št. 182/3, 182/4, 183/2, 163/1, 174/2, 130/2, 175/2, 176/3 in 197/10. Sodišče je v tem stečajnem postopku prodajo navedenih nepremičnin dovolilo s sklepom z dne 25. 4. 2019 (p. d. 541), ki je postal pravnomočen 14. 5. 2019. Nepremičnine so bile prodane na javni dražbi (skupaj še z drugimi nepremičninami, pri čemer je bil predmet prodaje 42 nepremičnin) kupcu B., d. o. o., s katerim je bila dne 14. 2. 2020 sklenjena Prodajna pogodba (v nadaljevanju Prodajna pogodba) za ceno 1.180.000,00 EUR in pripadajoči davek. K Prodajni pogodbi je sodišče prve stopnje dalo soglasje s sklepom St 437/2009 z dne 3. 9. 2020, ki je postal pravnomočen v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 440/2020 z dne 21. 10. 2020. 9. Na nepremičninah k. o. X parc. št. 182/3, 182/4, 183/2 je upnica RS z vlogo z dne 15. 2. 2021 (p. d. 627) prijavila izločitveno pravico. Z vlogo z dne 30. 8. 2021 (p. d. 633) je izločitveno pravico prijavila še na nepremičninah k. o. X parc. št. 163/1, 174/2, 130/2, 175/2, 176/3 in 197/10. Trdi, da ima na navedenih nepremičninah lastninsko pravico ona in ne stečajni dolžnik (zato niso del stečajne mase), ki jo je pridobila na izviren način na podlagi lastninjenja družbene lastnine skladno s 5. členom Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij – ZLPP in 14. členom Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije – ZSKZ. Podredno je upnica RS prijavila denarno terjatev na denarnem znesku, doseženem s prodajo navedenih nepremičnin, zmanjšanem za stroške v zvezi z njihovo prodajo.

10. V zvezi s prijavo izločitvenih pravic upnice RS je upravitelj dne 20. 4. 2022 izdelal Dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev (p. d. 641),1 v katerem je izločitvene pravice oziroma podredno denarni znesek dosežen s prodajo upnici RS, v celoti priznal. Zoper Dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev sta ugovor vložila A., d. o. o. (p. d. 642) in B., d. o. o. (p. d. 644/645).

11. A., d. o. o. je v ugovoru (p. d. 642) glede svoje aktivne legitimacije trdil, da je upnik terjatve, ki se plačuje kot strošek postopka. Gre za terjatev po dveh pravnomočnih sodbah Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 967/2015 z dne 19. 5. 2015 in XI Pg 1467/2015 z dne 20. 7. 2015 v višini 1.364.956,32 EUR s procesnimi obrestmi. Terjatev je sprva glasila na upnika D., d. d., s Pogodbo o odstopu terjatev z dne 16. 5. 2019 pa je bila prenesena na A., d. o. o. Ker ima terjatev naravo stroškov tega stečajnega postopka in jih stečajni dolžnik ni plačal, jih A., d. o. o. od stečajnega dolžnika izterjuje v izvršilnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Kamniku pod opr. št. I 251/2019. Sklep o izvršbi je bil izdan 2. 12. 2019, upnik plačila še ni prejel. Izvršba je bila s sklepom I 251/2019 z dne 20. 3. 2020 dovoljena tudi z novim izvršilnim sredstvom, rubežem denarne terjatve v višini 1.180.000,00 EUR, ki jo ima stečajni dolžnik do svojega dolžnika B., d. o. o. iz naslova kupnine po Prodajni pogodbi.

12. B., d. o. o. je v ugovoru (p. d. 644/645) trdila, da ima aktivno legitimacijo oziroma status upnice iz naslova realizacije Prodajne pogodbe, saj so predmet pogodbe nepremičnine, v zvezi s katerimi je upnica RS prijavila izločitveno pravico, upravitelj pa jo je v Dodatnem osnovnem seznamu priznal. Trdi, da jo je upravitelj po pooblaščenki dne 11. 5. 2020 obvestil o objavljenem Dodatnem osnovnem seznamu, kar pomeni, da ji stečajni dolžnik očitno priznava status upnice.

13. Upravitelj je zaradi vloženih ugovorov 1. 6. 2022 izdelal Dopolnjen seznam preizkušenih terjatev (p. d. 647), v katerem je navedel, da je upnik A., d. o. o. izločitveno pravico prerekal, prav tako tudi družba B., d. o. o., ki pa nima statusa upnika v stečajnem postopku. Zoper ta Dopolnjen seznam preizkušenih terjatev je upnica RS vložila ugovor (p. d. 648), v katerem je trdila, da A., d. o. o. nima statusa upnika in bi bilo potrebno njegov ugovor zavreči. Strinjala se je z navedbo upravitelja, da B., d. o. o. nima statusa upnika.

_Odločitev o pritožbenih razlogih_

14. Iz prvega odstavka 65. člena ZFPPIPP izhaja, da če je bil proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev vložen ugovor o prerekanju terjatev iz 63. člena tega zakona, mora upravitelj v osmih dneh po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatev iz tretjega odstavka 63. člena tega zakona sodišču predložiti dopolnjen seznam preizkušenih terjatev, s katerim dopolni osnovni seznam preizkušenih terjatev tako, da za vsako terjatev, proti kateri je bil vložen ugovor, vnese identifikacijske podatke o vlagatelju ugovora in podatke iz 2. do 4. točke petega odstavka 63. člena tega zakona.

15. Če je sodišče prve stopnje menilo, da A., d. o. o. in B., d. o. o. nimata pravice do ugovora o prerekanju terjatve oziroma v obravnavanem primeru izločitvene pravice, bi moralo odločiti, da se njuna ugovora o prerekanju terjatev (p. d.642 in p. d. 644/654) zavržeta in tedaj dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev niti ne bi bil potreben in ne da je upravitelju dalo navodilo, da vloži nov (popravljen) dopolnjen seznam preizkušenih terjatev, ki bo vseboval samo podatke o ugovorih (p. d. 652), o njih pa nato kot pristojno ni odločilo. Le z izdelavo popravljenega Dopolnjenega seznama (p. d. 653), ki ga je izdelal upravitelj, o zavrženju teh ugovorov ni moglo biti odločeno, saj o tem odloča sodišče. V popravljenem Dopolnjenem seznamu z dne 26. 8. 2022 je sicer navedeno, da nobeden od obeh vlagateljev ugovorov nima statusa upnika skladno z določili 57. člena ZFPPIPP, vendar slednje ne pomeni odločitve o navedenih dveh ugovorih.

16. Poleg tega sodišče prve stopnje o navedenih dveh ugovorih tudi ni odločilo z izpodbijanim sklepom. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, kot to utemeljeno in pravilno trdita pritožbi, zavrglo ugovora, ki sta bila vložena zoper (popravljen) dopolnjen seznam preizkušenih terjatev (p. d. 654 in p. d. 655). Ugovor proti dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev lahko vloži 1. upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev po tretjem odstavku 62. člena tega zakona, 2. upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve, (1) če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali (2) če so podatki o tem ugovoru nepravilni.Ugovora, ki jih je sodišče prve stopnje zavrglo, sta bila ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (p. d. 654 in p. d. 655), ki sta jih upnika vložila zato, ker popravljen dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev sploh ni vseboval njunih ugovorov, ki sta jih vložila zoper osnovni seznam – saj je upravitelj skladno z navodili sodišča smatral, da sta jih vložila subjekta brez ustrezne procesne legitimacije. Vendar o njunih ugovorih ni bilo odločeno ne procesno (da bi jih sodišče zavrglo) ne vsebinsko (da bi jih upravitelj vključil v seznam). Zato je sodišče prve stopnje ugovora pritožnikov proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev nepravilno zavrglo, saj imata kot vložnika ugovora o prerekanju terjatev (o katerih še ni bilo odločeno) pravico do ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev. Namen ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je namreč prav saniranje morebitnih napak glede upoštevanja ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali ugovora o prerekanju terjatev.

17. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, kot tudi pravilno opozarjata pritožnika v svojih pritožbah, v izreku izpodbijanega sklepa zavrglo ugovora pritožnikov proti dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev (p. d. 654 in 655), v obrazložitvi pa nato navedlo, da je zavrglo ugovore o prerekanju terjatev (2. točka obrazložitve), ki pa sta vložena pod p. d. 642 in 644/654. Izrek izpodbijanega sklepa zato nasprotuje razlogom, ki jih je sodišče prve stopnje v zvezi s to odločitvijo navedlo v svoji obrazložitvi, zaradi česar je v tem delu podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

18. Pritožnika tudi pravilno opozarjata, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno navedlo, da pritožnika procesne legitimacije po 57. členu ZFPPIPP niti nista zatrjevala, izjem pa zakon ne predpisuje. Pritožnika sta, kot povzeto zgoraj (11. in 12. točka te obrazložitve), obširno pojasnila in podala argumente za svojo pravico do vložitve ugovora in priznanje statusa upnika v tem postopku. Pritožnika sicer res nista trdila, da sta prijavila terjatve,2 sta pa utemeljevala, zakaj imata kljub temu pravico do vložitve ugovora o prerekanju izločitvene pravice upnice RS v obravnavanem primeru. Do teh trditev pritožnikov se sodišče prve stopnje zaradi nepravilne ugotovitve, da trditev sploh nista podala, v izpodbijanem sklepu sploh ni opredelilo. S tem se ni opredelilo do pravno relevantnih in odločilnih dejstev, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

_Dodatno o pravici pritožnikov do sodelovanja v postopku preizkusa izločitvenih pravic upnice RS_

19. Pritožbeno sodišče v zvezi s pravico pritožnikov do vložitve ugovorov po 63. členu ZFPPIPP (p. d. 642 in p. d. 644/654) kljub temu, da se sodišče prve stopnje do tega še ni opredelilo, pojasnjuje sledeče. Stranka glavnega postopka zaradi insolventnosti je glede na določbo 56. člena ZFPPIPP poleg insolventnega dolžnika, če zakon za posamezen postopek tako določba, vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika. Upnik pridobi procesno legitimacijo, t. j. upravičenje, da v glavnem postopku zaradi insolventnosti opravlja procesna dejanja, če v tem postopku prijavi svojo terjatev (57. člen ZFPPIPP). Nobena od pritožnic ne trdi, da je v tem stečajnem postopku prijavila svoje terjatve. Svojo procesno upravičenje pritožnici utemeljujeta drugače in s tem v zvezi pritožbeno sodišče pojasnjuje sledeče. 20. Procesni subjekti so osebe, ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom določenih pravic in dolžnosti. Za procesne subjekte je tako bistveno, da so nosilci pravic in dolžnosti v samem procesu, ne pa nujno tudi nosilci pravic in dolžnosti v materialnopravnem razmerju. Poleg sodišča so najpomembnejši procesni subjekt vsakega postopka stranke postopka. S tem, ko ZFPPIPP določeni osebi prizna položaj stranke v postopku zaradi insolventnosti, ji podeli upravičenje opravljati procesna dejanja (zlasti vlagati predloge, o katerih mora sodišče odločati, in pravna sredstva) v tem postopku, s katerimi lahko vpliva na tek in izid postopka. Pri uporabi teh pravil moramo upoštevati, da imajo postopki zaradi insolventnosti značilnosti nepravdnih postopkov, saj odločbe, izdane v teh postopkih učinkujejo za širok krog oseb. Pri tem ni nujno, da so se vse te osebe udeležile postopka zaradi insolventnosti. Po tej značilnosti se razlikujejo od pravdnih postopkov, v katerih je uveljavljeno pravilo formalnih udeležencev postopka, po katerem sta stranki postopka tožnik in toženec. Odločbe, izdane v nepravdnih postopkih pa lahko učinkujejo tudi za osebe, ki se postopka niso udeležile. Za te osebe navadno uporabljamo izraz materialni udeleženci postopka. Nepravdnega postopka se zato poleg formalnih udeležencev lahko udeleži vsak, v čigar pravni interes (pravno korist) bi lahko odločba, izdana v tem postopku, posegla, če prijavi svojo udeležbo v postopku (primerjaj prvi odstavek 21. člena in 22. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), to pa lahko storijo tudi z vložitvijo pravnega sredstva proti tej odločbi (prvi odstavek 32. člen ZNP-1).3 Odločbe, izdane v glavnem stečajnem postopku, lahko namreč vplivajo tudi na druge obligacijske ali stvarne pravice, pa tudi na pravno možnost poplačila terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in ki se poplačujejo po pravilih stroškov stečajnega postopka. Za ohranitev oziroma uveljavitev teh pravic njihova prijava v stečajnem postopku ni potrebna. Zato je treba procesno upravičenje (legitimacijo) v določenih primerih priznati tudi imetnikom teh terjatev oziroma drugih pravic, čeprav jih niso prijavili v stečajnem postopku (saj za tako prijavo sploh nimajo pravnega interesa in bi jo sodišče moralo zavreči).

21. Pritožnik A., d. o. o. je upnik terjatve, ki je nastala po začetku stečajnega postopka, zato se plačuje kot strošek postopka (slednje ni sporno). Take terjatve upniku ni potrebno prijaviti, saj se ne plačuje iz razdelitvene mase (prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP), zato tak upnik glede na določbi 56. in 57. člena ZFPPIPP res nima položaja stranke v glavnem postopku. Vendar pa mu je potrebno v okoliščinah kot so v obravnavanem primeru, priznati procesno legitimacijo za vložitev ugovora o prerekanju terjatve oziroma izločitvene pravice. Pritožnik je namreč v izvršilnem postopku I 251/2019 dosegel rubež denarne terjatve stečajnega dolžnika do dolžnika B., d. o. o. iz naslova kupnine po Prodajni pogodbi. S pravnomočnim sklepom o priznanju izločitvene pravice upnici RS bi bila izločitvena pravica upnici RS dokončno priznana oziroma bi bila s tem ugotovljena njena lastninska pravica na nepremičninah (prim. 309. člen ZFPPIPP). Slednje bi pomenilo, da mora zato stečajni dolžnik tako nepremičnino upnici RS izročiti (izdaja zemljiškoknjižnega dovolila; 3. točka prvega odstavka 309. člen ZFPPIPP). S tem pa bi bilo nedvomno poseženo tudi v pravice pritožnice A., d. o. o. Zaradi predhodne prodaje teh istih nepremičnin je namreč v izvršilnem postopku že pridobila določene pravice (zastavno pravico na denarni terjatvi), s priznanjem izločitvene pravice upnici RS pa bi te pravice lahko izgubila – nepremičnine bi bile še pred izročitvijo kupcu po Prodajni pogodbi, izročene upnici RS, s čimer bi odpadla pravica stečajnega dolžnika do kupnine po Prodajni pogodbi. Slednje bi pomenilo poseg v pravice pritožnice A., d. o. o., zaradi česar ji je potrebno priznati pravico do ugovora o prerekanju izločitvene pravice v okoliščinah kot obstajajo v tem postopku. Pritožnici bi bilo sicer odvzeto vsako učinkovito sodno varstvo za zaščito njenih pravic, v katere je bilo poseženo že s tem, ko je upravitelj, kljub temu, da je nepremičnine že prodal, lastninsko pravico na njih po tem priznal tretji osebi (upnici RS). Upravitelj sicer v odgovoru na pritožbi navaja, da s postopkom (dodatnega) preizkusa ni pričel pred odstopom od Prodajne pogodbe, vendar glede na to, da kupec B., d. o. o. odstopu od pogodbe nasprotuje, do navedenega pravnega vprašanja pa se sodišče prve stopnje prav z ničemer ni opredelilo, to samo po sebi ne more pomeniti, da je s tem odstop od pogodbe tudi utemeljen, pravilen in pravno učinkovit in da zato v pravice A., d. o. o. ni z ničemer poseženo.

22. Enak je tudi zaključek v zvezi s priznanjem pravice do ugovora o prerekanju terjatve oziroma izločitvene pravice družbi B., d. o. o. Slednja je s sklenitvijo Prodajne pogodbe (zavezovalni pravni posel) pridobila upravičenje v smislu pričakovane pridobitve lastninske pravice na spornih nepremičninah. S tem, ko je stečajni upravitelj v osnovnem seznamu priznal prijavljeno izločitveno pravico upnici RS, kljub temu, da je glede istih nepremičnin že pred tem sklenil Prodajno pogodbo s B., d. o. o. kot kupcem, je posegel v pričakovano pravico družbe B., d. o. o. Kot že navedeno zgoraj upravitelj sicer trdi, da je pred priznanjem izločitvene pravice upnici RS, od Prodajne pogodbe pravno veljavno odstopil, ker kupec B., d. o. o. ni plačal kupnine. Temu je kupec B., d. o. o. nasprotoval z utemeljitvijo, da mu je plačilo kupnine preprečeval rubež, do katerega je prišlo v izvršilnem postopku I 251/2019 (107. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), za poplačilo terjatve iz naslova stroškov stečajnega postopka. Ob takem stanju zadeve je edino sodno varstvo družbi B., d. o. o. za zavarovanje njenih pravic zagotovljeno z vložitvijo ugovora o prerekanju terjatve oziroma izločitvene pravice v postopku priznanja izločitvene pravice, zato ji je pravico do vložitve takega ugovora, kljub temu, da ni upnica, ki je prijavila terjatev, potrebno priznati.

23. Drugačno pravno naziranje in stroga jezikovna razlaga zakonskih določb 56. in 57. člena ZFPPIPP bi v tako specifičnih okoliščinah konkretnega primera pomenila odločitev, ki ne bi bila ustanopravno skladna, saj bi nesorazmerno posegla v pravni položaj oseb, v pravice katerih bi bilo z odločitvijo v izpodbijanem sklepu poseženo in za katere pritožbeno sodišče ne najde utemeljenih razlogov. V položaju, do katerega je prišlo v danem primeru, lahko pritožnika le z vložitvijo ugovora o prerekanju terjatev oziroma izločitvenih pravic uveljavljata svoje pravice, ki sta jih do sedaj pridobila v tem stečajnem postopku, zato jima je po prepričanju pritožbenega sodišča pravico do takega ugovora potrebno priznati, kljub temu, da sicer formalno ne izpolnjujeta pogojev za položaj upnika skladno s 56. in 57. členom ZFPPIPP.

_Sklepno_

24. Ker je bilo potrebno zaradi ugotovljenih procesnih kršitev razveljaviti I. točko izreka izpodbijanega sklepa, je posledično bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev v II. točki izreka v delu, v katerem se postopek preizkus nanaša na izločitvene pravice upnice Republike Slovenija, ki so v Končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 3. 3. 2023 navedene pod zap. št. 212 in 213, ter v III. točki izreka, saj se ugovora pritožnikov zoper osnovni seznam (o katerih, kot ugotovljeno, še ni bilo odločeno) nanašata na preizkus izločitvene pravice upnice RS.

25. Višje sodišče je zato pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo v I. točki izreka, v II. točki izreka v delu, v katerem se postopek preizkus nanaša na izločitvene pravice upnice Republike Slovenija, ki so v Končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 3. 3. 2023 navedene pod zap. št. 212 in 213, ter v III. točki izreka in se zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

26. Sodišče prve stopnje naj v novem postopku najprej odloči o ugovoru obeh pritožnic zoper osnovni in tudi (popravljen) dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev ter nato zakonsko ustrezno izvede postopek preizkusa izločitvenih pravic upnice RS.

1 Ta vključuje poleg preizkusa izločitvenih pravic upnice RS, tudi preizkus terjatve upnika C., d. o. o., ki je izločitveno pravico prijavil na vkopanih turbinskih ceveh, vendar ta, kot že pojasnjeno, ni predmet tega pritožbenega postopka. 2 Iz 57. člena ZFPPIPP izhaja, da pridobi upnik upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu tega zakona oziroma če torej pravočasno prijavi terjatev. 3 Prim. dr. N. Plavšak, e-komentar ZFPPIPP, Tax-Fin-Lex.