Jedro

Pravnomočni sklep, s katerim je naložena izpraznitev nepremičnine, je po tretjem odstavku 395. člena ZFPPIPP izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki to stanovanje ali stanovanjsko hišo uporabljajo skupaj z dolžnikom. Vprašanje dopustnosti bivanja dolžnika v navedeni nepremičnini tudi po poteku v izpodbijanem sklepu določenega roka za izpraznitev je predmet izvršilnega postopka, ki ga kot izvršitelj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP opravlja upravitelj. Zato je stvar morebitnega dogovora med upraviteljem in dolžnico, koliko časa do prodaje stanovanja v njem lahko še prebiva. Pritožbeno sodišče sicer razume težko situacijo, v kateri se je znašla dolžnica. Vendar mu zakon drugačne odločitve ne omogoča. Družinsko situacijo dolžnice lahko kvečjemu upošteva CSD in tudi upravitelj, ki opravlja izvršilna dejanja, saj je v končni fazi v korist stečajne mase in s tem v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), če v času do prodaje nepremičnine stroške v zvezi z nepremičnino krije dolžnica in tako ne gredo v breme stečajne mase.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: 1. o prodaji nepremičnine z ID znakom parcela ... tako: - da se prodaja opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, - izhodiščna cena se določi v višini 138.800,00 EUR, - varščina se določi v višini 13.880,00 EUR, - javno zavezujoče zbiranje ponudb se lahko večkrat ponovi, če prejšnji postopek prodaje ni bil uspešen; v ponovljenem postopku prodaje se izhodiščna cena lahko zniža za 10 % cene prejšnjega neuspešnega postopka prodaje; in 2. stečajna dolžnica mora v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti nepremičnino in jo izročiti upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP).

2. Dolžnica je zoper sklep vložila laično pritožbo, v kateri smiselno predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je bila na sodišču na naroku za začetek postopka osebnega stečaja zavedena in ko je že imela urejeno, da poplača dolg, je bil začet stečajni postopek. Zato predlaga dogovorno rešitev, da se nepremičnina ne bi prodala, saj potem ne ve, kam bo šla z družino.

3. Upraviteljica v odgovoru na pritožbo smiselno predlaga njeno zavrnitev. Opozarja, da dolžnica do danes še ni predložila nobenega dokaza, da bi si uredila kakršenkoli kredit za poplačilo dolga do (največje) upnice Posojilnica A. (predlagateljice postopka), čeprav je to dejstvo navajala že v pritožbi zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja.1 Če pa si dolžnica uspe urediti kredit za poplačilo upnikov, ki so svoje terjatve prijavili v postopek osebnega stečaja, upraviteljica slednjemu ne nasprotuje. Opozarja pa, da so v postopku že nastali določeni stroški, npr. cenitev nepremičnine, ki jih mora dolžnica poravnati. V okviru stečajnega postopka je bilo do sedaj prijavljenih, preizkušenih in priznanih terjatev v višini 61.577,47 EUR s pripadki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu upraviteljice, da se v izreku navedena nepremičnina proda na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, pri čemer izhodiščna cena predstavlja ocenjeno tržno vrednost nepremičnine (331. in 332. člen ZFPPIPP). Hkrati je na podlagi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP odločilo, da mora dolžnica v roku treh mesece nepremičnino izprazniti in jo izročiti upravitelju.

6. Dolžnica ne nasprotuje konkretizirano pogojem prodaje, pač pa se upira prodaji kot taki. Vendar z navedenim pritožbenim razlogom ne more uspeti. V stečajnem postopku kot generalni izvršbi se namreč zaradi dolžnikove insolventnosti proda vse premoženje stečajnega dolžnika zaradi poplačila upnikov. V skladu s prvim odstavkom 382. člena ZFPPIPP se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in enakih deležih.

7. Prav tako dolžnica ne more uspeti s pritožbenimi razlogi v smeri, da je začetek postopka osebnega stečaja napaka sodišča, saj je navedeni sklep že pravnomočen in ga zato s pritožbo ni več mogoče izpodbijati.2

8. Končno se dolžnica sklicuje na svoje družinske razmere, ki pa jih niti ne konkretizira. Tudi sicer v spisu ni podatkov o njeni družini. Iz zapisnika o naroku za začetek stečaja je razvidno, da je poročena in da nima preživninskih obveznosti, medtem ko v vlogi z dne 24.8.2020 (p.d. 24) omenja šoloobveznega otroka. Njene navedbe v smeri varstva družine so tako skope in nejasne. Zato nanje niti ne bi bilo mogoče opreti sklepa sodišča. 9. ZFPPIPP v drugem odstavku 395. člena določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in ga izroči upravitelju. Ker gre za kogentno zakonsko določbo, sodišče pri izdaji sklepa o prodaji nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi nepremičnine določi drugače. Pravnomočni sklep, s katerim je naložena izpraznitev nepremičnine, je po tretjem odstavku 395. člena ZFPPIPP izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki to stanovanje ali stanovanjsko hišo uporabljajo skupaj z dolžnikom. Vprašanje dopustnosti bivanja dolžnika v navedeni nepremičnini tudi po poteku v izpodbijanem sklepu določenega roka za izpraznitev je predmet izvršilnega postopka, ki ga kot izvršitelj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP opravlja upravitelj. Zato je stvar morebitnega dogovora med upraviteljem in dolžnico, koliko časa do prodaje stanovanja v njem lahko še prebiva. Pritožbeno sodišče sicer razume težko situacijo, v kateri se je znašla dolžnica. Vendar mu zakon drugačne odločitve ne omogoča. Družinsko situacijo dolžnice lahko kvečjemu upošteva CSD in tudi upravitelj, ki opravlja izvršilna dejanja, saj je v končni fazi v korist stečajne mase in s tem v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), če v času do prodaje nepremičnine stroške v zvezi z nepremičnino krije dolžnica in tako ne gredo v breme stečajne mase.

10. Pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

1 Pritožba dolžnice zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja je bila zavrnjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 449/2020 z dne 21. 10. 2020 (PD 44). 2 Pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da po podatkih v spisu dolžnica ni predložila nobenega dokaza, da je uspela pridobiti kredit za poplačilo dolga, kar je bil poleg zdravstvenih težav v bistvu edini ugovorni razlog dolžnice, čeprav posojilo izvira iz leta 2014, poplačana pa sta bila po navedbah upnice, ki jim dolžnica ni konkretizirano ugovarjala, zgolj dva obroka.