Jedro

Tožnica zahteva od toženca izpolnitev obveznosti na pogodbeni in ne odškodninski podlagi, zato so neutemeljene navedbe o (ne)odgovornosti za škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Trbovljah je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki (v nadaljevanju toženec), da tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) plača 110,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) ter tožencu naložilo, da tožnici povrne pravdne stroške v višini 172,06 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pritožil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravdnega postopka po 339. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Med drugim navaja, da v celoti zavrača izpodbijano sodbo zaradi številnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Tožencu ni bilo omogočeno obravnavanje pred sodiščem, ker je bil opravljen zgolj pripravljalni narok in je bila sodba izdana brez glavne obravnave. S tem je kršilo načelo neposrednosti in stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o tožbenem zahtevku. Izpodbijana sodba nima pravne podlage in s sodbo so bile kršene toženčeve ustavne človekove pravice. Sodišče je tudi kršilo določbo 136. člena ZPP, ker ni upoštevalo dejstva, da je toženec duševni bolnik in kot tak ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči drugemu.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljene so navedbe toženca, da se ni imel možnosti izjaviti ter da je bilo kršeno načelo neposrednosti postopka in toženčeva pravica do izjave. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbami ZPP razpisalo glavno obravnavo dne 7. 12. 2021, katere sta se udeležili obe pravdni stranki (za toženo stranko tudi skrbnica). Toženec je bil zaslišan in je podal svoje mnenje o zadevi. Trditve o neopravljeni obravnavi in kršenju toženčeve pravice do izjave so tako očitno neutemeljene. V zvezi s posplošenimi navedbami o kršitvi ustavnih določb, človekovih pravic in mednarodnega prava, pritožbeno sodišče izpostavlja, da so te trditve tako nekonkretizirano navržene, da jih niti ni mogoče preizkusiti.

6. Prav tako je očitno neutemeljen očitek o pomanjkanju pravne podlage v izpodbijani sodbi. Sodišče prve stopnje je obširno obrazložilo določbe Obligacijske zakonika (v nadaljevanju OZ), ki se nanašajo na sklenitev pogodbe, njeno veljavnost in možnost izpodbijanja pravnih poslov. Prav tako se je pravilno opredelilo do navedb toženca glede ugovora zastaranja (20. točka izpodbijane sodbe) in do razlage določb o ustavitvi postopka po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ – glej 18. točko izpodbijane sodbe).

7. Nerazumljiva je pritožbena navedba, ki se sklicuje na 136. člen ZPP. Ta govori o načinu vročanja osebam, ki jim je odvzeta prostost, za kar pa ne gre v danem primeru. Vseeno je mogoče razbrati, da se pritožnikova navedba nanaša na dejstvo, da je duševni bolnik. Sodišče prve stopnje se je do tega vprašanja opredelilo (13. in 14. točka izpodbijane sodbe) in sicer, da je bila skrbnica prisotna pri podpisu pogodbe in da je toženec veljavno sklenil pravni posel v mejah svoje poslovne poslovne sposobnosti. Tožnica zahteva od toženca izpolnitev obveznosti na pogodbeni in ne odškodninski podlagi, zato so neutemeljene tudi navedbe o (ne)odgovornosti za škodo.

8. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo tudi v okviru pritožbenih razlogov, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Ker takšnih kršitev ni našlo – izpodbijana sodba je materialnopravno pravilna, sodišče prve stopnje pa ni zagrešilo nobene od uradno upoštevnih absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka – je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).